Zakaj športniki na tekmovanjih kričijo?

Glas in moč športnika

Glas nas izdaja. Je sredstvo, s katerim dokazujemo svojo moč. Naša moč pa je odvisna od treh pomembnih dejavnikov: dednosti, treninga oziroma dela, ki ga vložimo v vadbo, in od stopnje aktivacije, s katero telo zbudimo in pripravimo za akcijo.

Vpliv dednosti

Na dednost ne moremo vplivati. Rodimo se s sposobnostmi in predvsem z omejitvami, ki določijo zgornjo mejo našega znanja in aktivnosti. Seveda dednih dejavnikov še vedno ne znamo preprosto oceniti, saj DNK še ni povsem razvozlan. Zato je nemogoče vedeti, kako hitro zmore teči šprinter na sto metrov, kako težko breme zmore dvigniti dvigalec uteži ali kako močno lahko žogico udari teniški igralec. O zgornji meji običajno sklepamo na osnovi drugih dejavnikov, npr. ovir, ki se pojavljajo kljub napornemu treningu, primerjav z napredkom drugih športnikov.

Trdo delo na treningu

Dednost ostaja neznanka, pridružujem pa se tudi mnenju znamenitega slovenskega trenerja juda Marjana Fabjana, ki pravi, da je precenjena. Večina športnih uspehov se po njegovem doseže na blazinah, na treningu. Tako je seveda tudi pri tenisu, smučanju, gimnastiki, golfu, plavanju in drugod. Šport je garanje, zato je ključ do uspeha močna motivacija. Zaradi nje smo pripravljeni trenirati več kot drugi.

Stopnja telesne aktivacije

Za rezultat na tekmovanju je treba imeti znanje, svoje sposobnosti pa je treba tudi uresničiti. Spomnimo se, kolikokrat kakšne težje stvari ne zmoremo narediti, čeprav nam je nekoč isto že uspelo. Največkrat so razlogi v preslabi aktivaciji. Če želimo, da naš mišični sistem pokaže največjo moč, hitrost in koordinacijo, mora biti ustrezno aktiviran, vzburjen. Ko smo zaspani, ne moremo ničesar delati intenzivno, najprej se moramo res zbuditi. Ko smo primerno pripravljeni, je zato prav aktivacija ključ do uspeha. Če smo preveč aktivirani, smo živčni, nespretni in brez obstanka, zaradi česar delamo napake. Če smo premalo aktivirani, pa je mobilizacija energije samo polovična ali npr. 70-odstotna. Ključna je torej optimalna aktivacija.

Prebujanje in aktiviranje

Športniki se na tekmo pripravljajo s telesnim in duševnim ogrevanjem. V trenutku nastopa mora biti njihovo telo odzivno in močno, um bister in skoncentriran. Za to skrbi aktivacija, ki jo dosegajo z različnimi tehnikami telesnega prebujanja ter tehnikami duševnega prebujanja in aktiviranja. Telesno prebujanje sestavljajo kratki šprinti ali poskoki. S hitrimi spremembami smeri in hitrim ustavljanjem se telo uglasi na pravo frekvenco za najboljši rezultat.

Foto: Thinkstock

Večina naših profesionalnih športnikov si pomaga tudi s tehnikami mentalnega prebujanja. Pri tem kot najmočnejše orodje uporabljajo grlo in glas. Košarkarji Krke so se npr. po večurni vožnji pred tekmo zbrali v krogu sredi igrišča. Drugemu za drugim se je iz grla izvil kratek, agresiven vzklik, s katerim so kot z injekcijo adrenalina v vse kotičke telesa poslali energijo in se zbudili. Eden od njih je bil vodja procesa prebujanja, usklajeval je njihove vzklike in od vsakega zahteval vzklik na vso moč. Tako so zagotovili, da so bili res zbujeni in pripravljeni na največje napore.

Podobno počnejo v nekaterih nogometnih ekipah. Med zadnjo pripravo za dvig aktivacije pred tekmo se slišijo vzkliki igralcev, ki jih sklene močen skupni krik. Ta ni le aktivacija, ampak tudi signal za nasprotno ekipo: "Tu smo, pazite se nas. Močni smo."

Kako na tekmi priklicati samozavest?

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v zadnjih dveh letih dosegla zavidljive rezultate. Leta 2016 je osvojila srebrno medaljo na evropskem prvenstvu in se prebila v svetovno ligo, letos pa je spet zmagala in se prebila med peščico najboljših reprezentanc v svetovni ligi. Ti fantje se pred tekmo prav tako zbujajo z vzkliki, vendar pa si z glasom pomagajo tudi drugače. Če sta kje pomembna skupinski duh in zmagovalna mentaliteta od začetka do konca tekme, je to v odbojki. Rezultat se izjemno hitro spreminja in ekipa mora prav vsak trenutek verjeti, da zmore zmagati in da je vsak posameznik močnejši in hitrejši od nasprotnika. Spomnim se, kako smo z igralci ponavljali njihove krike, dokler niso bili vsi zadovoljni s samozavestjo, ki jo je posameznikov krik prispeval k ekipi. Kadar smo glasni in odločni, to v našem glasu slišijo soigralci in nasprotniki. Soigralce naši kriki opogumijo, nasprotnike prestrašijo. In potem je lažje zmagati.

Kadar smo glasni in odločni, to v našem glasu slišijo soigralci in nasprotniki.

Podobno si samozavest dvigajo boksarji, ki v intervjujih pred tekmo na ves glas zatrjujejo, da bodo zmagali. V njihovem glasu je mogoče zaznati veliko samozavesti, hkrati pa je glas terapija za njihovo samozavest. Kadar so v izjavah redkobesedni in je njihov glas tresoč, je težko pričakovati zmago. Kadar pa so glasni in odločni, bo tudi njihov nastop zelo samozavesten.

Glas – sredstvo za motiviranje in pozitivni samogovor

Ko oblikujemo motivacijo za trening, prihajajočo sezono ali prvenstvo, običajno zahtevamo, da športniki svoje cilje povejo glasno in pred drugimi člani ekipe. Poročajo, da se njihovo telo odziva na glasove, ki jih izrečejo. Če si govorijo, da jim bo uspelo in da so na pravi poti, sčasoma postanejo močni, motivirani, vzdržljivi in samozavestni. Če si ponavljajo, da jih je strah, da ne vedo, kaj bo, in glasno dvomijo o sebi, njihovo telo postane šibko, počasno in zaspano. Glas torej usmerja naše počutje, na njegovo barvo pa se odzovemo najmočneje, bolj kot na besedilo.

Foto: Thinkstock

Glas usmerja naše počutje, na njegovo barvo pa se najmočneje odzovemo, bolj kot na besedilo.

Predstavljajte si nesamozavestnega športnika, ki si pred tekmo na glas ponavlja, da je dobro pripravljen, da je samozavesten in da mu bo nastop uspel, njegov glas pa se trese, občasno ga zmanjka, na trenutke zapiska. Kako se bo njegovo telo odzvalo na take besede? Bo res postal samozavesten ali pa bodo njegovi možgani pravilno prebrali, da so vse tresoče besede pravzaprav neuspešen poskus prepričevanja, da je dobro pripravljen? Seveda se bo zgodilo to drugo. Zato si številni teniški igralci pri vsakem udarcu pomagajo s krikom, ki jih v trenutkih dvoma poskuša prepričati, da so samozavestni, močni in pripravljeni na zmago. Tudi dvigalci uteži se s krikom opogumljajo, da bodo breme zmogli dvigniti nad glavo. Vzklik deluje kot injekcija adrenalina, ki zbudi moč in pomaga, da se razvije do maksimuma. Po drugi strani pa utiša glasove dvoma in na njihovem mestu lahko nastanejo glasovi samozavesti. Ti dodatno motivirajo tekmovalca, da nalogo uspešno konča. Glas postane povratna zanka. Glasnejši ko smo, bolj si zaupamo, zaradi samozavesti pa smo močnejši, agresivnejši in uspešnejši.

Podžgati pozitivno agresivnost v športu

Še v enem primeru je glas pomembno sredstvo na poti do uspeha. Pred najpomembnejšimi tekmami imajo trenerji ali psihologi običajno t. i. motivacijske nagovore, s katerimi želijo ekipi dvigniti samozavest. Največkrat poudarjajo dobre in dominantne lastnosti igralcev, da bi tako samozavest dvignili vsem. Velikokrat skušajo ekipo povezati s čustveno močnim dogodkom. Pred lanskim evropskim prvenstvom v odbojki si je npr. moral vsak naš igralec izbrati osebo, ki ji bo posvetil osvojeno medaljo. Tako glas povežemo s čustvenim nabojem, ki pomaga razviti motivacijo in hkrati telo zbudi do te mere, da smo bolj agresivni. Med takimi nagovori običajno govorimo z močnim glasom, da igralce zbudimo in povečamo verjetnost agresivnega športnega vedenja.

Bojevniški ples haka

Podoben način dvigovanja agresivnosti je znameniti novozelandski ples haka. Tik pred začetkom tekmovanja novozelandski športniki z omenjenim plesom postopno dvigujejo ton glasu in si tako dvigujejo samozavest, uglasijo se kot ekipa in skušajo nasprotniku pognati strah v kosti. Bolj ko so glasni in uglašeni, bolj ko je njihov glas močen, bolj ko se slišijo točno določeni vzkliki iz vseh njihovih grl, več dovoljene agresivnosti jim uspe proizvesti in usmeriti na nasprotnika. Hako uporabljajo predvsem v ragbiju, pa tudi v drugih športih, kjer je potrebna velika agresivnost. Podobno so nekoč pozivali vojake v boj, s trobento ali z glasom. Močnejši ko je bil glas, več so si vojaki upali.

Naj se sliši glas zmagovalca

V športu je glas pomemben dejavnik uspeha. V nas se nenehno bijejo glasovi. Negativni glasovi so dvomi, ki ves čas vrtajo v našo samozavest, pozitivni glasovi pa nas prepričujejo, da bo vse dobro, dvigujejo našo samozavest in pripravljenost na akcijo. Barva glasu je pomemben dejavnik uspeha. Športniki so se že naučili, da je samo z močnim in odločnim glasom mogoče preglasiti dvome. Glas zmagovalcev je umirjen, a odločen. Neredko že na podlagi intervjujev pred tekmo lahko ocenimo, kaj se bo dogajalo. V zakulisju se strokovnjaki trudimo še v zadnjih trenutkih iz izsušenih in obnemoglih grl izviti odločne in glasne vzklike, močne glasove, ki športnikom pomagajo razviti ustrezno samozavest in agresivnost ter jih popeljati do zmage.

Več vsebin na spletni strani Tvoje grlo je tvoja moč.