Sreda, 1. 9. 2021, 22.04
3 leta, 3 mesece
Šole pri sosedih: brez PCT adijo služba in plača
1. september je bil tudi v Italiji ključni datum ob uveljavljanju kovidnih predpisov v novem šolskem letu, pa čeprav se na Apeninskem polotoku šolsko leto začenja šele sredi septembra. V veljavo je namreč stopila nova vladna uredba, ki med drugim predpisuje vsem zaposlenim na šolah PCT-pogoj. Kdor tega pogoja ne upošteva, bo do nadaljnjega ostal brez službe … in brez plače.
Vrnitev v šolo je tudi v Italiji predmet precejšnjih političnih razprav. Okužbe, ki so v zadnjih tednih ponovno dobile zagon, so vlado prisilile v sprejetje novih ukrepov. Vlada je tako določila pravila za vrnitev v šolske klopi z uredbo, ki jo je objavila v uradnem listu v začetku letošnjega vročega avgusta. In vroča je bila tudi uredba. Predvsem zaradi določila, da mora osebje, ki je zaposleno v šolah, izpolnjevati PCT-pogoj.
To velja za vzgojitelje, učitelje, profesorje in tudi za preostale, ki prestopajo šolski prag kot zaposleni v šolskem sistemu. Resorni minister za šolstvo Patrizio Bianchi je v zadnjem tednu večkrat ponovil, da glede tega ukrepa vlada ne bo odstopala. Tema je razdelila tudi stranke znotraj heterogene Draghijeve koalicije. Skeptiki (začenši s Salvinijevo Ligo) so na ukrep sicer nato le pristali. Zeleno digitalno potrdilo in PCT-pogoj pa sta tako postala prva (politična) tema vzporedno s ponovno rastjo števila okužb.
Učitelji in profesorji brez službe
Vladna uredba številka 111 z datumom 6. avgust uvaja tako za šolsko osebje zeleno digitalno potrdilo kot obvezen pogoj za poučevanje in kakršnokoli delo. Ministrstvo sicer pojasnjuje, da je ta ukrep sprejelo, da bi preprečilo ponovno zaprtje šol, čemur so bili v Italiji bolj ali manj stalno priča v zadnjem letu in pol. Kaj predvideva natančneje vladna uredba?
Cepljenje (oziroma PCT-pogoj) postaja obvezno. Preden bodo zaposleni vstopili v šolsko poslopje, bodo morali pristojnim pokazati ustrezno zeleno digitalno potrdilo. Kdor pogojev ne bo upošteval, preprosto ne bo smel prestopiti šolskega praga. Odsotnost pa bo neupravičena. In na tej točki nastopijo tudi sankcije. Zaposleni bo imel pet dni časa za urejanje stanja, pri čemer bo seveda v dneh, ko ne bo delal, tudi ob dnevno plačo. Po petem dnevu od ugotovitve nespoštovanja PCT-pogoja bodo zaposlenemu začasno prekinili delovno razmere, prejemal ne bo niti plače. Pa ne samo to. Čaka ga še kazen od 400 do tisoč evrov. To bodo morali plačati tudi "nadzorniki", ki ne bodo opravljali svojega dela in ne bodo preverjali zaposlenih.
Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je seveda to, kdo bi moral igrati vlogo "hudobnega policista"? Po prvi različici navodil, ki so prišla z ministrstva, naj bi ta vloga pripadla ravnateljem. Ker pa bi bila ta rešitev zaradi velikosti nekaterih šol le težko izvedljiva, so se odgovorni na ministrstvu odločili, da bodo pripravili digitalno platformo, ki naj bi ravnateljem olajšala delo, skrajšala čakalne vrste ob vstopu v šolo, hkrati pa bi ustvarjala manj dvomov glede spoštovanja zasebnosti posameznika. Omenjena digitalna platforma pa je šele v pripravi, nared naj bi bila 13. septembra, torej ob vrnitvi učencev in dijakov v šolske klopi.
Učencem in dijakom v Italiji do nadaljnjega ne bo treba izpolnjevati PCT-pogoja. Vladna uredba namreč določa, da sta zanje potrebna le zaščitna maska (za starejše od šestega leta starosti) in vzdrževanje varnostne razdalje. Učenci in dijaki bodo v šolo prihajali tudi z različnimi urniki. Za univerzitetne študente pa uredba predvideva PCT-pogoj, tako kot za profesorje in drugo šolsko osebje.
Kljub nekaterim protestom, javnemu zbiranju podpisov in opozorilom pred sodnimi postopki so se v Italiji zaposleni v šolstvu cepili skoraj v celoti.
"Prvi" šolski dan in smernice sodišč
1. september je tako tudi v Italiji postal prvi šolski dan, čeprav to ni bil. Učencev in dijakov še ni bilo, na vrsti pa je bilo prvo preverjanje zaposlenega osebja. Večjih težav pri tem ni bilo. Tu in tam se je ustvarila kakšna krajša vrsta, izrazitejših protestov pa ni bilo. Italijanski mediji so sicer zabeležili nekaj primerov profesorjev brez ustrezne dokumentacije. Ravnatelje sicer bolj skrbi razvoj dogajanja v prihodnjih tednih, ko bodo morali učitelji in profesorji stopiti v razred in se bo res pokazalo, koliko jih ne izpolnjuje pogoja PCT.
Pred 1. septembrom je bilo vsekakor več napovedi o protestih in nezadovoljstvu. Po italijanskih deželah so začeli zbirati podpise za peticijo proti obveznemu kovidnemu potrdilu. Peticijo je podpisalo okoli 25 tisoč zaposlenih v šolstvu, pravi odvetnik Daniele Granara, ki je zbrane podpise 1. septembra prinesel v oba doma italijanskega parlamenta, senat in poslansko zbornico. Zaposleni v šolstvu so se zatekli tudi k odvetnikom, da bi dosegli razveljavitev uredbe in preklic obveznosti zelenega digitalnega potrdila. V tem kontekstu gre omenit, da se je za to potezo odločilo tudi več kot sto zaposlenih na šolah s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, Goriškem in v Špetru, ki so se obrnili na tržaškega odvetnika Mitjo Ozbiča.
Posamezni odvetniki prizive večinoma šele vlagajo, saj so za to počakali presečni datum, 1. september. Deželna upravna sodišča se zato seveda na to temo še niso izrekla. Nekaj znakov o smernicah sodišč pa vendarle imamo. Pred dobrim tednom je namreč deželno upravno sodišče iz Lacija zavrglo pritožbo, ki je zahtevala razveljavitev vladne uredbe o zelenem kovidnem potrdilu v šolah. Iz razlogov, ki jih je sodišče podalo, lahko razberemo, da je pritožba proti ukrepu, ki ima zakonsko veljavo, po pravnem redu nedopustna. 31. avgusta pa je civilno sodišče zavrglo podobno pritožbo, ki je bila širše zastavljena proti zelenemu kovidnemu potrdilu, ker da je za to pristojno ustavno sodišče.
Tudi vsebinske razsodbe iz prejšnjih mesecev, ki so jih izrekla sodišča v Modeni, Veroni in Bellunu, nakazujejo podobno smer, ki jo je ubralo italijansko sodstvo. Italijanski sodniki so v teh primerih sledili logiki, po kateri mora delodajalec zagotoviti zaposlenim čim bolj varno delovno okolje. Po tem načelu lahko od zaposlenega zahteva izpolnjevanje pogoja PCT, pri čemer so delodajalci upravičeni tudi do začasne prekinitve delovnega razmerja, če jim zaposleni potrdila ne predloži.
90-odstotna precepljenost šolnikov
Ko govorimo o nezadovoljnežih, moramo vsekakor pogledati širšo sliko. Če je 25 tisoč zaposlenih v šolstvu podpisalo peticijo za preklic PCT-pogoja, moramo pred sabo imeti tudi statistične podatke o celotni šolski populaciji in njeni precepljenosti. Uradne informacije tedensko objavlja urad izrednega vladnega komisarja za covid-19. Najnovejše informacije so bile objavljene 27. avgusta. Po teh podatkih je v šolstvu zaposlenih skoraj 1,5 milijona ljudi. S prvim odmerkom (oziroma edinim v primeru cepiva Johnson & Johnson) je cepljenih 1,3 milijona šolskih delavcev. To je 90,5 odstotka vseh zaposlenih v šolstvu.
Z obema odmerkoma jih je cepljenih 84,3 odstotka. Zaposlenih v šolstvu, ki še niso prejeli prvega odmerka, je 138 tisoč oziroma nekaj manj kot deset odstotkov. Slika, ki se pri tem izrisuje, je torej precej jasna. Kljub nekaterim protestom, javnemu zbiranju podpisov in opozorili pred sodnimi postopki so se v Italiji zaposleni v šolstvu cepili skoraj v celoti.
Napadi na medije in politike
V Italiji se je z obema odmerkoma doslej cepilo 60 odstotkov celotne populacije, samo s prvim odmerkom pa 67 odstotkov. Vladni načrt je, da bi septembra dosegli 80-odstotno precepljenost, kar naj bi bila zadovoljiva raven, ki bi zmanjšala tveganja pred jesenskim valom. Uredba, po kateri je PCT-pogoj postal obvezen v šolah, spada v ta paket ukrepov. 1. september je sicer uvedel obvezno zeleno digitalno potrdilo tudi na drugih področjih, predvsem v javnem prometu. Za mestni promet zeleno kovidno potrdilo še ni potrebno, a je namesto tega obvezno nošenje mask, vlada pa je še predpisala, da javna prevozna sredstva lahko prevažajo največ 80-odstotkov vseh predvidenih potnikov. PCT-pogoj pa je s prvim septembrom obvezen na vlakih in letalih.
Zaradi tega se je v zadnjih dneh pred nastopom novih ukrepov sprožil val protestov, večkrat tudi nasilnih. Protestniki so za 1. september napovedali zasedbo železniških postaj, še bolj skrb vzbujajoč pa je bil fenomen številnih fizičnih in verbalnih napadov na politike ter zastopnike medijev. Zunanjemu ministru Di Maiu so zaradi pozivov k cepljenju grozili s smrtjo, skupinica aktivistov proti cepljenju se je spravila tudi na stojnico Gibanja 5 zvezd. Pogosta tarča pa so tudi mediji. Njihova uredniška politika namreč v veliki večini primerov (posebej pri večjih medijih) zagovarja kampanjo cepljenja in tudi uvedbo zelenega digitalnega potrdila.
Na eni od manifestacij v Turinu so pod uredništvom dnevnika La Stampa vpili in žalili posamezne novinarje. Še huje jo je skupil eden od novinarjev dnevnika La Repubblica, ki se ga je zastopnik gibanja proti cepljenju na enem od shodov lotil kar s pestmi. Novinarka Rai news 24 je bila tarča številnih groženj. Pa tudi v sosednji Furlaniji - Julijski krajini so na dnevnik Messaggero Veneto neznanci poslali grozilno sporočilo, na katerem je bil narisan metek, "opremljen" z grožnjami s smrtjo.
58