Popolnoma normalen pojav, zaradi katerega so mnogi zelo zaskrbljeni

Če pomislimo na polpreteklo zgodovino, ugotovimo, da so med generacijami velike razlike, ki so jih ustvarili stiki z drugo svetovno vojno in pomanjkanjem dobrin, pojavljanje računalnika, osamosvojitev, razmah interneta, pojav ebole, svetovna finančna kriza, pojav družbenih omrežij, migracije in trenja v Evropski uniji in digitalizacija z razmahom platform …

Ali se strinjate, da smo si z leti med sabo vse bolj različni? Ta različnost nas bogati, hkrati pa mnogokrat ustvarja razdaljo med nami. Na delovnem mestu bomo srečali štiri različne generacije (babyboom, X, Y, Z). Vsaka je po svoje različna in vsaka generacija ima svoje vrednote, svetovne nazore, tehnologije in druge značilnosti. Vseeno pa je med njimi tesna vez – življenje.

Mnenja Nova oblika "varanja" na delovnem mestu

Katera generacija je najboljša?

Ko razmišljamo o generacijah, razmišljamo o sebi v primerjavi z drugimi. V človeški naravi je, da se primerjamo med sabo in da se dobro počutimo, kadar so nam stvari razumljive in znane. Večina ljudi bo torej na vprašanje, katera generacija je najboljša, odgovorila z "moja". Seveda je to popolnoma normalno, saj nas v življenju oblikujejo izkušnje in prav na podlagi naših izkušenj se povezujemo z drugimi.

Tako se študentje pred izpitnim obdobjem povezujejo v razglabljanju o zahtevnosti učenja, starši mladih družin ob pogovorih na temo vzgoje otrok, petdesetletniki ob pogovoru o Abrahamu in tisti pred pokojem z izračunavanjem pokojnin in let do zaključenega delovnega staža.

Opisal sem samo nekaj primerov, kako generacije med sabo povezujejo podobne teme, dogodki in izkušnje. Vseeno pa je prav tisti šestdesetletnik, ki je danes pred pokojem, nekoč v svojem življenju razmišljal o zahtevnosti šole, si izmenjeval nasvete o vzgoji in pripovedoval o Abrahamovih norčijah.

Medgeneracijske razlike so v resnici razlike v razvojnopsiholoških obdobjih?

Se tudi vam zdi popolnoma normalno, da najstniki nasprotujejo svojim staršem na vse mogoče načine? Od tega, da poslušajo "drugačno" glasbo, do izbire oblek in jezika? Meni se popolnoma normalno zdi tudi, da mlada oseba ob prvih letih kariere ni tako pripadna podjetju kot njen starejši sodelavec.

Če za širšo perspektivo vzamemo razvojno psihologijo in teorijo psihosocialnega razvoja švedskega psihologa Erika Eriksona, lahko medgeneracijske razlike razumemo skozi razvojne naloge (krize). Te si sledijo v jasnem vnaprej določenem zaporedju in so "univerzalne" za vse ljudi, ki živijo znotraj družbenih okvirov – torej 99,8 odstotka. Če izzive uspešno obvladamo, se naučimo pomembnih življenjskih lekcij, ki se zapišejo v naši osebnosti, in z njimi povezana prepričanja nas spremljajo vsak dan našega življenja.

V nadaljevanju bomo spoznali tri.

Mnenja Po tridesetem letu je čas, da se primerjaš samo sam s seboj

Generacija alfa

Predstavljajo jo naši najmlajši. Tisti, ki so še dojenčki in so stari manj kot eno leto. Njihova temeljna naloga je, da si ustvarijo zaupanje v svet. Takrat se oblikuje pomemben del osnovnih prepričanj o sebi, svetu in drugih ljudeh. Če se počutimo varno, sprejeto in ljubljeno, potem je velika verjetnost, da bomo imeli v življenju več upanja.

V generacijo alfa štejemo tudi naše malčke, ki so stari med enim in tremi leti. Njihov izziv je postati avtonomen. Malčki pri teh letih vsak dan raziskujejo meje svojih sposobnosti, ki se iz dneva v dan in iz tedna v teden spreminjajo. Pri tem se razvijajo tako motorične kot kognitivne spretnosti. Kadar se malčki počutijo sposobne in so spodbujani, da raziskujejo, razvijajo pomembno osnovo pozitivne samopodobe.

Generacija Z

V generacijo Z spadajo tri razvojna obdobja, in sicer zgodnje otroštvo (od 3 do 6 let), srednje otroštvo (od 6 do 12 let) in mladostništvo (od 12 do 18 let). Otroci se srečajo z dvema poslanstvoma. Na eni strani so to igranje, pridobivanje in znanje, na drugi strani pa postajajo pomemben del zelo strukturirane in razslojene družbe.

V zgodnjem otroštvu otroci razvijejo občutek samoiniciativnosti. Spoznavajo druge otroke in se vključujejo v veliko novih socialnih situacij. Ob njih ugotavljajo, da so v nekaterih stvareh dobri in v drugih slabši. Otrok, ki sprejeme obe vrsti sporočil in ima ob tem spodbudo v obliki odnosa vrednosti, razvije tudi marljivost. To se pozneje v življenju vidi kot občutek kompetentnosti in sposobnost obvladanja zahtevnih situacij ob delu.

V mladostništvu pa sledi nov val hitrih sprememb. Na podlagi spremenjenega hormonskega ravnovesja naši otroci postajajo spolna bitja, hkrati pa se poveča tudi njihova sposobnost logično razumskega sklepanja in učenja. Takrat mladostniki ustvarjajo stabilno identiteto in usmerjajo svoje življenje.

Jan Kovačič je organizacijski psiholog in specializant psihoterapije transakcije analize. Foto: Jan Kovačič

Generacija Y

Je "moja" generacija in vanjo spada obdobje prehoda v odraslost, kjer se nadaljuje razvoj identitete v kompleksnem družbenem smislu. Hitro se začnejo pojavljati velike razlike med nami. Odločimo se za različne kariere, iščemo pripadnost novim vrstniškim skupinam in postajamo odrasli. Pa vendar v različnih hitrostih. Nekateri so hitro ekonomsko neodvisni, pa so še zelo čustveno odvisni. Nekateri so čustveno neodvisni, pa jim družbeno okolje ni všeč.

Kar želim povedati, je, da je normalno, da se v mladostništvu začne pojavljati uporništvo, ki traja kar nekaj časa. Takrat je zelo pomembno, da mladim omogočimo raziskovanje in zasledovanje interesov. Enako tudi na delovnem mestu. Želijo si nekaj usmerjanja, konkretnih nalog in odgovornosti, sprejemanja drugačnosti in mentoriranja z opolnomočenjem.

Sledi zgodnja odraslost, ko naj bi bilo osamosvajanje končano. Takrat pa se osebe osredotočajo na gradnjo kariere in ustvarjanje družine. Cilj je osebno ravnovesje, kjer je mogoče razviti svoje potenciale in imeti izpopolnjujoče intimne odnose z bližnjimi.

Osebe, ki si ustvarijo svoje mesto "pod soncem" in se povežejo z drugimi ljudmi v svojih socialnih krogih, se počutijo uspešne in zrelo obvladujejo svoje življenje. Podprite jih pri ustvarjanju ravnovesja in jim omogočite priložnosti, da se izkažejo. Ne zapirajte vrat in ne omejujte svojih milenijcev. Skupaj z njimi postavite konkretne, zanimive, merljive in ustrezno visoke cilje, ob katerih se lahko izkažejo.

Mnenja Tri veščine, po katerih vas bomo vprašali na naslednjem kadrovskem razgovoru – pripravite se nanje

Generacija X

Je generacija mojih staršev, ki so v najbolj stabilnem življenjskem obdobju – srednji odraslosti. To so ljudje z veliko življenjskimi izkušnjami. To obdobje se povezuje tudi z raziskovanjem novih interesov in povezovanjem s partnerjem in drugimi pomembnimi ljudmi. V tem obdobju je zelo pomembno, da se znanje, izkušnje in sposobnosti usmerijo v nov val ustvarjalnosti.

Lahko je to na delovnem mestu, lahko skozi hobi, morda prostovoljstvo ali pa kakšen popolnoma zaseben projekt. Takrat naj bi se v razvojnopsihološkem smislu ponovno aktivirali in usmerili v nove cilje, ko lahko ponovno sebe postavimo na prvo mesto. V podjetjih je pomembno, da raziskujete potenciale, predloge in želje sodelavcev, ki so člani generacije X. Pri tem pa jih spodbujajte, da zasledujejo tudi svoje osebne interese in s tem krepijo kolektivni potencial vaše družbe.

Generacija babyboom

Njeni pripadniki so danes tiste najbolj zrele osebe na delovnem mestu. Če se počutijo sprejete, spoštovane in zaželene, potem uspešno integrirajo svoje izkušnje in ustvarijo tisoč in en način, kako jih vračajo družbi. Cilj naj bo, da postanejo dobri mentorji, mojstri, ki skupaj z mlajšimi v vzdušju sprejemanja in medgeneracijskega sodelovanja ustvarjajo prihodnost.

Upravljanje z različnostjo

Z drugimi besedami – toliko govora o različnosti in obvladovanju le-te, ko pa bi z malo razumevanja in sprejemanja lahko uspešno medgeneracijsko sodelovali, se povezovali in v sinergiji dosegali najvišje mogoče rezultate. Danes govorimo o medgeneracijskem sodelovanju, čez deset let pa bomo govorili o širši temi sprejemanja in upravljanja različnosti.