Sobota, 23. 9. 2023, 22.39
7 mesecev, 1 teden
Mateja Malnar Štembal: Oda moškim ambasadorjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,26
Zdi se mi, da se moški v zadnjem času morda kar nekoliko preveč bojijo žensk. Žensk, ki glasno govorijo o svojih pravicah, željah, načrtih … In zdi se mi tudi, da smo ženske v množici govorjenja o svojih pravicah, željah, načrtih pozabile na svoje zaveznike. Moške. Menim, da jih je treba več vključevati v naše razprave o enakosti spolov, saj bodo tako iz prve roke slišali, kaj bi bilo dobro spremeniti, kje so vrzeli, kje lahko skupaj poprimemo in kako si lahko porazdelimo odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju.
Všeč mi je definicija enakosti spolov – da je ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških. Da enakost ni zanikanje, ampak sprejemanje razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog.
In zato menim, da se moramo ženske v svojih skupinah odpreti navzven in si poiskati moške ambasadorje. Začnemo lahko v že zelo ozkem krogu.
Ambasadorji doma
Če pomislim na svoj ožji družinski krog, ugotavljam, da so me pravzaprav najbolj spodbujali moški. Ne zanikam mamine vloge, vendar saj vemo, mame bi svojim hčerkam najraje omehčale (trnove) poti.
Prvo poslovno priložnost mi je dal oče. V zgodnjih osnovnošolskih letih mi je zaupal odgovorno lupljenje česna za izvoz v Italijo. S plačilom sem si lahko kupila gobelin, kar ni bilo slabo za pet dni dela.
V srednješolskih letih mi je zaupal delo v domači trgovini. Pri urni postavki je imel kar nekaj domišljije. Plačilo: šestdeset minut na uro. Sva pa potem opravljene ure pretvorila v letalske vozovnice, potovanja. In to ga je na koncu stalo več.
Tudi pri možu imam srečo, da je bil on tisti, ki mi je dajal pospešek, da sem se česa lotila, da je včasih vame verjel bolj kot jaz vase, me poslušal, se postavljal v drugo vrsto, če sem jaz hotela biti v prvi, in me zamenjal, če sem hotela biti v drugi … On je bil tisti, ki je prevzel velik delež gospodinjskih opravil, skrb za otroka.
In zato menim, da moramo ženske iskanje ambasadorjev začeti doma – pri očetih, partnerjih, bratih … Posebno akademijo za moške ambasadorje pa moramo vzpostaviti za svoje sinove. Začne se že v vrtcih, šolah, v najzgodnejši dobi. Trdno verjamem, da otroci sledijo zgledom.
Ambasadorji v službi
Sodelovanje moških pri spodbujanju enakosti spolov je ključnega pomena za ustvarjanje bolj inkluzivnih in uspešnih delovnih mest ter za razvoj družbe kot celote.
Mnogi so presenečeni ob dejstvu, da tudi v Sloveniji, čeprav imamo eno najnižjih plačnih vrzeli med spoloma v EU, moški v povprečju še vedno prejemajo višjo plačo od žensk. In ne gre vsega pripisati težavnostim in odgovornostim poklica. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača žensk lani znašala 1.382 evrov in je bila za 5,1 odstotka nižja od plače moških. Mediana mesečne neto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, je pri moških znašala 1.256 evrov in pri ženskah 1.193 evrov.
Ob tem spet pomislim na osebne izkušnje, da so me moški ustavljali v poklicnem napredovanju. Nemalokrat sem z njimi sodelovala bolje kot z ženskami, občasno pa vendarle občutila tudi neizrečene dvome o ženskih sposobnostih. In ja, priznam, naletela sem tudi na delovna omizja, kjer so me prisotni moški gledali, kot da sem tja zašla po pomoti. In smo pri akademiji za sinove.
Kar nekajkrat pa se mi je zgodilo, da koraka nazaj nisem naredila zaradi moškega (razen ko me je enkrat grdo in neupravičeno nahrulil tuji visoki predstavnik), ampak se je to zgodilo zaradi žensk. Je že res, da ženske – še vedno prevečkrat in še vedno predobro – obvladamo oviratlon.
Tu spet trkam na les, ker je moja glavna zvezda stalnica, učiteljica, mentorica, podpornica v življenju in poklicu vendarle ženska. Marta Kos mi vsak dan v dejanjih pokaže, kako ženska podpira žensko.
Strinjam se, da se moramo ženske v določenih panogah še bolj in stalno dokazovati, opozarjati na svoje znanje, vendar pa če si želimo vodstvenega položaja, vodilnega mesta, prve vrste, to tudi ubesedimo.
Poiščimo si zaveznike/ambasadorje v službi. In jim povejmo, zakaj je pomembno razumeti ženske perspektive, se zavzemati za enakopravno plačilo, se izogibati seksističnemu jeziku ali šaljivkam na račun žensk, spodbujati politike in prakse za uravnoteženo poklicno in družinsko življenje, se zavzemati za raznolikost in enakost spolov na višjih ravneh organizacije.
Menim, da ženske potrebujemo prav moške, ki nas bodo spodbujali, da izrazimo svoje mnenje.
Ambasadorji v družbi
In zato sem trdno prepričana, da moramo ženske najti moške ambasadorje, ki se bodo skupaj z nami zavzemali za spremembe v družbi.
Da bodo podprli prizadevanja za sprejem in izvajanje zakonov, ki spodbujajo enakost spolov v različnih vidikih družbe, kot so plačilna enakost, pravice do odločanja o lastnem telesu, sodelovali v kampanjah za ozaveščanje o pomembnosti enakosti spolov, uporabljali inkluziven jezik, spodbujali in podpirali ženske, ki se želijo vključiti v politiko ali druge odločevalske procese. Glas žensk je ključen za demokratične procese.
Kajti drugače bomo res potrebovali več kot stoletje, da bomo dosegli 5. cilj Agende 2030 za trajnostni razvoj – enakost spolov ter krepitev vloge vseh žensk in deklic. Na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov smo že slišali, da je od 17 ciljev le 15 odstotkov na dobri poti, da bodo doseženi, pri nekaterih pa so se kazalniki celo obrnili v nasprotno smer.
Upam tudi, da bo Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških do leta 2030, ki je bila v petek soglasno sprejeta s 70 glasovi in nobenim proti, resnično postregla s prehodom od besed k dejanjem. Vsaj tako obljublja geslo delovne skupine ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Namesto rož – dejanja!.
Ženske imamo sicer rade rože, še rajši pa imamo enak položaj, enake možnosti za uživanje vseh pravic ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. In zavedanje, da ne gre za naše pravice, temveč za skupno nalogo.
Trdno sem prepričana, da se moški velikokrat niti ne zavedajo, da nam lahko resnično pomagajo. Opremimo jih z informacijami, podatki, našimi pogledi in željami. Kajti s tem pomagajo razvoju celotne družbe. Vključimo jih v svoje razprave.
Priznam, ženske smo zelo občutljive, kadar vidimo, da se o določeni širši družbeni temi – na primer prihodnosti EU – pogovarjajo samo moški. Ko vidimo manel – panel, sestavljen samo iz moških –, pa premalokrat pomislimo, da bi tudi me morale slediti temu zgledu in v razprave bolj vključiti moške.
Zato si želim, da bi tovrstne teme našle več prostora tudi v medijih. In se pri tem spet zahvaljujem moškemu. Odgovorni urednik tega portala mi je dal priložnost pisati to kolumno. O teh temah. Brez cenzure.
Trdno verjamem, da so moški naši naravni zavezniki in ne sovražniki. In to moramo večkrat povedati na glas in ne čakati, da nam bodo prebrali želje iz oči. Če nekaj hočemo, to tudi povejmo.
Izdam eno skrivnost. Jaz včasih uporabim trik tete Voule iz filma Moja obilna grška poroka, da moraš neko stvar predlagati tako, da si bodo moški mislili, da so se tega spomnili oni.
Zato oda vsem moškim ambasadorjem in slava vsem ženskam, ki podpirajo druge ženske!
Mateja Malnar Štembal
