Lionel Messi: privilegij našega časa

Kar 86 golov je Lionel Messi v dresu Barcelone in argentinske reprezentance že zabil v tem koledarskem letu. Število bo do konca leta še povišal. Na voljo ima še štiri tekme, letvico bo postavil še višje. Zagotovo. V zadnjih desetletjih se je mejnik Gerda Müllerja zdel nedosegljiv, zdaj je šel v pozabo. In dvomimo, da bo nov rekord argentinskega zvezdnika v prihodnosti kdo presegel. Vsaj v bližnji ne. Ogrozi ga lahko le sam. Pri 25 letih je dosegel vse, kar se doseči da. Pa kljub temu ne manjka dvomljivcev, ki ne le da so prepričani, da ni najboljši vseh časov. Nekateri menijo celo, da ni niti trenutno najboljši na svetu. Kar je seveda smešno. Od zdajšnjih zvezdnikov svetovnega nogometa Argentincu ni nihče niti blizu. Dosežki, s katerimi je postregel do starosti, pri kateri se večina šele počasi prebija na vrhunsko raven, so malodane neverjetni. Je najboljši strelec v zgodovini Barcelone, rekorder po številu golov v eni sezoni v evropskih pokalih in španski ligi, rekorder po številu golov v enem koledarskem letu. To so le najbolj pomembni individualni dosežki tega po rasti majhnega, a v resnici zelo velikega nogometaša. Pa ekipne lovorike? Trikrat je bil evropski prvak, dvakrat zmagal na klubskem svetovnem prvenstvu, petkrat z Barcelono zmagal v španskem prvenstvu, dvakrat osvojil španski pokal, kar petkrat lovoriko dvignil v španskem superpokalu in bil dvakrat najboljši tudi v evropskem superpokalu. Vse to, še preden je konec junija dopolnil 25 let. Diego Maradona, njegov sloviti rojak, za katerega mnogi pravijo, da ga Messi ne bo mogel nikoli doseči, se je v tej starosti ponašal samo z enim španskim prvenstvom in superpokalom, okitil pa se je tudi z naslovom mladinskega svetovnega prvaka v dresu izbrane vrste. Prav ta je glavni kamen spotike pri tistih, ki pravijo, da Messi nikoli ne bo najboljši vseh časov. "V reprezentanci, kjer igra brez pomoči odličnih soigralcev iz Barcelone, je le bleda senca samega sebe," pravijo. Morda res ni tako spektakularen, a tudi to se počasi spreminja. V letošnjem letu je na devetih tekmah zabil kar dvanajst golov v argentinskem dresu. Pa tudi osvojil je do zdaj že marsikaj. Bil je olimpijski prvak in Argentino kot najboljši strelec turnirja popeljal tudi do svetovnega mladinskega naslova. Res je, na svetovnih prvenstvih, na katerih je v poznejših letih blestel Maradona, ni dosegel še ničesar. Toda leta 2006 pod vodstvom Joseja Pekermana ni dobil prave priložnosti, saj je bil še premlad, pred dvema letoma je bil žrtev trenerskega neznanja Maradone. Časa za največje uspehe v izbrani vrsti je še dovolj.

Res je, da Messi ne zabija tako atraktivnih golov kot Zlatan Ibrahimović. Tudi njegova preigravanja niso tako spektakularna kot tista, s katerimi branilce sramoti Neymar. Jasno je tudi to, da je Cristiano Ronaldo bolj popoln nogometaš, kot je Messi. A medtem ko Portugalčeve sposobnosti lahko nemudoma citiramo in ima praktično vse, kar nogometaš potrebuje, je Messijev nogomet težko razložiti. Je zelo preprost, a tako zapleten. Tudi zato je nerešljiva uganka za vse branilce in tako bo vedno tudi ostalo.

"Letos si nagrado za najboljšega na svetu zasluži Andres Iniesta," je pred kratkim dejal Messi. Skromnost je še ena izmed vrlin tega nogometnega zvezdnika. Medtem ko Cristiano Ronaldo vseskozi sili v ospredje in je skupaj s svojim portugalskim klanom pri madridskem Realu prepričan, da je prav on tisti, ki bi si letos zaslužil nagrado za najboljšega na svetu, se Messi očitno ne obremenjuje preveč z vprašanjem, ali bo vnovič tudi uradno okronan za najboljšega. In prav to je vprašanje, s katerim si bodo vsi nogometni navdušenci belili glave v naslednjih tednih. In vprašanje, na katerega ne zna nihče odgovoriti, pa čeprav bi moral biti odgovor smešno lahek. Rekord, ki ga je Messi postavil pred kratkim, je to le še dodatno potrdil. Res je, da v minuli sezoni ni osvojil naslova španskega prvaka, a je bil z rekordnimi 50 prvenstvenimi zadetki najboljši strelec tekmovanja. Res je tudi to, da s Katalonci ni postal evropski prvak, a je bil tudi v elitnem evropskem klubskem tekmovanju najboljši strelec. Res je, da z reprezentanco ni osvojil evropskega naslova, a Argentina pač še vedno leži v Južni Ameriki. In če je bil Messi za najboljšega izbran tudi leta 2010 - ko še zdaleč ni zabijal tako pogosto kot letos, pogorel na svetovnem prvenstvu z Argentino, v ligi prvakov pa ostal brez naslova -, v konkurenci s takrat odličnim Wesleyjem Sneijderjem, ki je z Nizozemsko prišel do finala svetovnega prvenstva, z Interjem pa osvojil vse, kar se je osvojiti dalo (naslov evropskega, italijanskega pokalnega in državnega prvaka), potem bi bilo smešno, če ga ne bi niti letos. Z novim priznanjem za najboljšega na svetu pa bi postavil še en mejnik.

Pri 25 letih je pred njim še mnogo sezon igranja na najvišji ravni. Čeprav se zdi, da boljši skorajda ne bi mogel biti, so po nogometni logiki najboljša leta šele pred njim. S časom bomo vse, kar je in bo dosegel, še bolj cenili. Do takrat pa uživajmo v mojstrovinah, s katerimi nas razvaja. Lionel Messi je privilegij našega časa.