Sobota, 25. 7. 2026, 4.00
3 tedne, 3 dni
Ko začneš sumiti svoje varuhe, ni več varen niti zaklad.
Jackpot v dvojčku brez ograje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,02
Denimo, da zadenemo jackpot. 120 milijonov. V gotovini. Ne v kriptu, ne na Kajmanih. Lepo v bankovcih.
Ampak pod enim pogojem. Ves denar moramo hraniti doma. V dvojčku, brez ograje, z odprtimi vrati in simpatizerji, ki pridejo, ko nas ni doma.
Kaj naredimo?
Najamemo profesionalne varuhe. Dobro jih plačamo, jim zaupamo in jih pustimo, da opravljajo svoje delo. Ne sumimo jih na vsakem koraku, ne razlagamo jim vsak dan, kako naj varujejo, predvsem pa jih ne zmerjamo in ne ponižujemo, medtem ko od njih pričakujemo, da bodo sredi noči vstali in tvegali svoje življenje, če se bo kdo odločil priti po naš denar.
Za človeka je največji zaklad zdravje. Ker vemo, kako slabo večina skrbi zanj, imamo varuhe. Zdravnike.
In kako se do njih obnašamo zadnja štiri leta?
Zmerjamo jih s paraziti, dvoživkami in lenuhi. Pljuvamo po njih na vsakem vogalu. Politiki, mediji in komentatorji, ki niso niti enega dne preživeli v ambulanti ali na urgenci, z največjo samozavestjo razlagajo, kako bi morali delati. Potem pa se čudijo, da zaupanje v zdravstvo pada.
Naša stroka je kadrovsko podhranjena. Mlajši kolegi zaradi boljših pogojev, odnosov in seveda plačila odhajajo v zasebni sektor. Dela je res ogromno. Pa bi se, če bi se morala odločiti še enkrat, odločila enako. In verjamem, da bi se tudi večina drugih zdravnikov.
Zakaj nas potem ljudje ne marajo?
Po drugi strani nas radi razglašajo za bogove v belem. Kot da bi morali premagati vsako bolezen, popraviti vsako napako narave in smrt poslati na dopust. Dokler gre vse po načrtih, smo čudežni. Ko ne gre, smo paraziti.
"Nismo bogovi. Čudežev ne delamo. Če kdo premaga bolezen, je to zmaga človekovega telesa, znanja, vztrajnosti, in če verjamete, tudi Boga. Mi imamo znanje, izkušnje in voljo, da pomagamo. Včasih zmagamo. Včasih žal ne."
Resnica je precej manj spektakularna.
Nismo bogovi. Čudežev ne delamo. Če kdo premaga bolezen, je to zmaga človekovega telesa, znanja, vztrajnosti, in če verjamete, tudi Boga. Mi imamo znanje, izkušnje in voljo, da pomagamo. Včasih zmagamo. Včasih žal ne.
Zaupanje ni dekoracija zdravljenja. Je del zdravljenja. In ko leta sistematično rušiš zaupanje v ljudi, ki zdravijo, ne kaznuješ zdravnikov. Na koncu kaznuješ bolnike.
Pa smo zdravniki res glavni problem slovenskega zdravstva?
Ne. Smo predvsem izvajalci.
Krojači sistema so drugje. Oni določajo pravila igre. Oni odločajo o organizaciji dela, nabavah, financiranju in prioritetah. In včasih se zdi, da marsikdo med njimi niti nima interesa, da bi sistem postal učinkovit.
Kaj pa je za pacienta v resnici pomembno?
Da bo za prispevke, ki jih plačuje vsak mesec, takrat ko bo zbolel, dobil hitro in kakovostno zdravljenje. Ali ga zdravi javni ali zasebni izvajalec, večine pacientov v resnici ne zanima. Zanima ga, da pride pravočasno do dobrega zdravnika.
Pri nas pa se že leta ustvarja vtis, da je največji problem to, če zdravnik ob izpolnjenih obveznostih pri svojem večinskem delodajalcu z dovoljenjem dela še drugje.
"Tudi denarja ni malo. Govori se o približno 200 milijonih primanjkljaja. Potrebujemo predvsem boljšo organizacijo, optimizacijo kadra in drugih virov, digitalizacijo, ki bo zaposlenim olajšala delo, učinkovit nadzor nad nabavami in ničelno toleranco do korupcije. Ker korupcija obstaja. To je dejstvo."
Temu se pri nas reče razprava o pravičnosti.
Velikokrat pa gre preprosto za nevoščljivost.
To lahko zdaj mirno vržemo iz enačbe.
Kapacitet imamo dovolj. Kadra za dva popolnoma ločena sistema res ne, za enoten sistem pa ga imamo, če bomo znali obdržati izkušene zdravnike v bolnišnicah in vzgajati nove specialiste.
Tudi denarja ni malo. Govori se o približno 200 milijonih primanjkljaja. Potrebujemo predvsem boljšo organizacijo, optimizacijo kadra in drugih virov, digitalizacijo, ki bo zaposlenim olajšala delo, učinkovit nadzor nad nabavami in ničelno toleranco do korupcije. Ker korupcija obstaja. To je dejstvo.
In ni treba odkrivati tople vode. Pogledati moramo države, kjer sistem deluje, kjer so zadovoljni pacienti in zdravstveni delavci, ter povzeti najboljše rešitve. Takšne, ki jih ne bo vsaka nova vlada postavila na glavo.
Kajti če svoje varuhe leta ponižuješ, ne postaneš nič varnejši. Samo zaklad ostane vse slabše varovan. In največji zaklad, ki ga imamo, ni 120 milijonov v bankovcih. Je zdravje.
