Petek, 14. 8. 2026, 7.49
3 tedne, 3 dni
Pogodba o zaposlitvi: kaj morate vedeti, preden jo podpišete
Nova zaposlitev običajno prinese tudi pogodbo in vrsto dokumentov, ki jih je treba podpisati. Čeprav želimo formalnosti pogosto urediti čim hitreje, je prav pogodba o zaposlitvi dokument, ki si zasluži posebno pozornost.
V njej so določeni ključni pogoji delovnega razmerja – od delovnega mesta in plače do delovnega časa, odpovednega roka ter drugih pravic in obveznosti. Zato je dobro vedeti, kaj preveriti, še preden se pod pogodbo podpišete.
Pogodba o zaposlitvi in ZDR-1
Temeljna pravila delovnih razmerij v Sloveniji določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ta ureja pravice in obveznosti delavcev ter delodajalcev in predstavlja zakonski okvir, ki ga morajo upoštevati tudi pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba tako ni le formalnost ob nastopu nove službe. Med drugim določa plačo, delovni čas, dopust, odpovedni rok in druge pomembne elemente zaposlitve. Če posamezno pogodbeno določilo delavcu zagotavlja manj pravic, kot jih določa zakon, ima prednost zakonska ureditev.
ZDR-1 kot osnovno obliko zaposlitve predvideva pogodbo za nedoločen čas, medtem ko je pogodbo za določen čas mogoče skleniti le v zakonsko določenih primerih.
Kaj preveriti pred podpisom pogodbe?
Pred podpisom je pomembno preveriti, ali so v pogodbi jasno navedeni podatki o delavcu in delodajalcu ter naziv delovnega mesta in opis nalog. Prav zadnje je lahko posebej pomembno, če se pozneje zgodi nesoglasje glede tega, katere naloge sodijo med delovne obveznosti zaposlenega.
Pogodba mora določati tudi datum nastopa dela in kraj opravljanja dela ter opredeliti, ali se delovno razmerje sklepa za določen ali nedoločen čas.
Pomemben del so seveda tudi delovni čas, osnovna plača, morebitni dodatki, način izplačila in odpovedni rok. Če katera od obveznih sestavin manjka, to sicer ne pomeni nujno, da je pogodba neveljavna, lahko pa povzroči težave pri poznejšem uveljavljanju pravic.
Od podpisa pogodbe do prijave v zavarovanje
Postopek zaposlitve se ne konča s podpisom pogodbe. Delodajalec mora praviloma najprej ustrezno objaviti prosto delovno mesto, po izbiri kandidata pa z njim skleniti pisno pogodbo o zaposlitvi pred nastopom dela.
Sledi prijava zaposlenega v obvezna socialna zavarovanja z obrazcem M-1, kar mora delodajalec urediti najpozneje na dan nastopa dela.
Pravočasna prijava je pomembna zaradi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter drugih pravic iz socialne varnosti. Če delodajalec tega ne uredi pravočasno, ne gre zgolj za administrativno napako.
Kdaj je pogodba za določen čas dovoljena?
Pogodba za določen čas predstavlja izjemo. 54. člen ZDR-1 določa primere, v katerih jo je dovoljeno skleniti. Med pogostejšimi so nadomeščanje začasno odsotnega zaposlenega, sezonsko ali projektno delo, začasno povečan obseg dela ter določene oblike usposabljanja.
Razlog za sklenitev pogodbe za določen čas mora biti zakonit in naveden v pogodbi. Te oblike zaposlitve delodajalec torej ne more uporabljati zgolj zato, ker mu bolj ustreza.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri zaporednem sklepanju pogodb za določen čas. Če za podaljševanje ni ustreznega zakonskega razloga, se lahko zgodi tako imenovana transformacija oziroma pretvorba delovnega razmerja v zaposlitev za nedoločen čas.
Pri uveljavljanju takšne pravice je pomembno pravočasno ukrepanje, saj lahko odlašanje vpliva na možnosti pravnega varstva.
Ali lahko dobite odpoved med bolniško?
Bolniška odsotnost sama po sebi ne pomeni, da delodajalec zaposlenemu ne more vročiti odpovedi. Pomembno je predvsem, iz katerega razloga je pogodba odpovedana.
Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga zakon v določenih okoliščinah zagotavlja posebno varstvo. Delovno razmerje lahko preneha šele ob vrnitvi zaposlenega na delo oziroma najpozneje šest mesecev po izteku odpovednega roka. Ne gre torej nujno za prepoved odpovedi, ampak za odlog prenehanja delovnega razmerja.
Drugače je lahko pri odpovedi zaradi kršitev delovnih obveznosti ali zlorabe bolniškega staleža, kjer takšno varstvo ne velja.
Zelo pomemben je tudi rok za sodno varstvo. Če delavec meni, da je bila odpoved nezakonita, mora praviloma ukrepati v 30 dneh od vročitve odpovedi in ne šele od dneva, ko mu delovno razmerje dejansko preneha.
Pogodbo pred podpisom vedno dobro preberite
Pogodba o zaposlitvi določa temelje odnosa med delavcem in delodajalcem, zato je ni priporočljivo podpisovati na hitro. Pred podpisom pogodbe preverite predvsem svoje delovne naloge, plačo, delovni čas, kraj dela, trajanje zaposlitve in odpovedni rok.
Če so posamezna določila nejasna ali se razlikujejo od tega, kar je bilo dogovorjeno, jih je smiselno razjasniti še pred podpisom. Pri zahtevnejših vprašanjih pa lahko pravočasen pravni nasvet prepreči poznejše zaplete.
Ali mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena pisno?
Delodajalec mora delavcu zagotoviti pisno pogodbo o zaposlitvi. Pisna oblika je pomembna predvsem zato, ker jasno opredeli dogovorjene pogoje ter pravice in obveznosti obeh strani.
Kaj se zgodi, če v pogodbi manjka katera od obveznih sestavin?
Manjkajoča sestavina sama po sebi še ne pomeni nujno neveljavnosti pogodbe. Lahko pa povzroči pravno negotovost in oteži uveljavljanje posameznih pravic.
Kdaj se lahko sklene pogodba za določen čas?
Le v primerih, ki jih predvideva zakon, na primer zaradi nadomeščanja odsotnega zaposlenega, sezonskega ali projektnega dela oziroma začasno povečanega obsega dela.
Kaj pomeni transformacija pogodbe?
Gre za pretvorbo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri uveljavljanju takšne pravice je pomembno pravočasno ukrepanje.
Naročnik oglasne vsebine je Sedem d. o. o.
