Ko vsa umazanija pljuskne na plano …

Zdaj je jasno, da pregrešno dragi mega državni energetski projekt Teš 6 (stal naj bi vsaj 1,3 milijarde evrov?) ni bil voden, še manj nadzorovan tako transparentno – kaj šele racionalno –, kot so njegovi snovalci in zagovorniki s svojimi političnimi botri v Šaleški dolini, pa tudi v Ljubljani, ves čas zatrjevali. Saj še pomnite številnih izjav nekdanjega prvega moža Teša Uroša Rotnika, kako je vse lepo in prav, da je dosežena cena z dobaviteljem tehnološke opreme v šestem bloku dobra, da je skratka vse s projektom brez posebnosti(b.p.). Ja, morda je zanj, ki je podpisal 650-milijonsko pogodbo s francoskim Alstonom, res vse skupaj ok. Očitno pa ni več tudi za pristojne državne organe, ki so jih mnogi (tudi prejšnja gospodarska ministrica) kritično opozarjali že v preteklih letih. Čeprav ne razumem povsem, zakaj so se šele zdaj zbudili v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), ko pa protikorupcijska komisija sporno ozadje projekta šestega bloka preiskuje že od leta 2009? Ampak bolje enkrat kot nikoli! S tem se moramo strinjati, mar ne? In torkove hišne preiskave pri nekdanjem direktorju Teš, nekdanjem šefu projekta šestega bloka šoštanjske elektrarne in na sedežu kar dveh podjetij (CEE in Sol Intercontinental) prekaljenega energetskega lobista (namazanega z vsemi žavbami), ki je v Teš pripeljal francoski Alstom kot glavnega dobavitelja tehnološke opreme, jasno kažejo, da pri projektu le ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. S projektom, ki je v minulih letih precej razdelil slovensko politiko (na različnih bregovih sta stali tudi nekdanji vladni koalicijski partnerici SD in Zares) in siceršnjo javnost, so se najbrž "omastili" nekateri posamezniki iz kroga zagovornikov šestega bloka in zato je cena tako "mega"! Kaj so v torek na vsaj treh lokacijah po Sloveniji iskali kriminalisti? Kaj drugega kot dokaze za večmilijonsko oškodovanje in zlorabo uradnega položaja pri vrsti spornih poslovnih odločitev, sprejetih v obdobju od 2006 do 2008, pa vse do trenutka izbire in končnega podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom za dobavo tehnološke opreme (Alstomom) sredi leta 2008. Preiskovalci sestavljajo mozaik povezav, ki so privedle do izbora Alstoma, zakaj se je prezrlo številne zakonske varovalke, kdo je koga podkupil, pa seveda kako in kdo bi za to moral ali celo bo končal za rešetkami. Konec koncev gre za državno naložbo in seveda državni denar. Da neizbrani ponudnik tehnološke opreme za Teš nemški Siemens ob razkritju vseh dokazanih nepravilnosti v postopku izbire najugodnejšega dobavitelja tehnološke opreme ne bo sedel križem rok, je pa tako ali tako že dolgo jasno.

Pa je to le prvi del vse prej kot črno-bele zgodbe okoli graditve šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Vse domnevne nepravilnosti in nezakonitosti bo seveda moralo sprocesirati sodišče ob pomoči tožilstva. Kdaj bo to, je seveda drugo vprašanje. Bolj kot to je pomembno, kako naprej? Lahko projekt 600 MW nadomestnega šestega bloka zaradi vse umazanije pade v vodo? Aktualna Janševa vlada (nekateri iz prejšnje Pahorjeve vlade so ga tudi vztrajno zahtevali, pa brez uspeha) zahteva odgovore tudi o dokončni ceni projekta, predno se nadaljuje postopek sprejemanja 440-milijonskega poroštvenega zakona za dokončanje Teš 6. Zakona, ki bi ga morala sprejeti že prejšnja vlada, pa ga je elegantno kajpak zaradi lanskih parlamentarnih volitev prepustila zdajšnji. Žogica je zdaj v rokah Janševe vlade. Ne verjamem, da bi se projekt, za katerega je bilo že do zdaj porabljenih okoli 600 milijončkov, kratko malo zaustavil. Koliko pa bi ustavitev stala sto, dvesto...petsto milijonov? Bolj verjamem, da bo vladno napenjanje mišic na koncu popustilo, zakon bo na koncu pod streho, projekt šestega bloka bo morda res stal "le" 1, 3 milijarde evrov in najbrž bodo dodobra premešane tudi kadrovske karte v slovenski energetiki, tudi v Tešu in Hse-ju. Saj tudi za to gre...