Desničar pod lastno kožo

"Morda nam pa zdaj skozi bodečo žico infiltrirajo Alaha. Smo pred dilemo: ali oživimo našega boga ali sprejmemo njihovega? Evropa je namreč v religiozni praznini, ki jo lahko zapolni kdo drug. Ena od mogočih interpretacij je, da je vse to prefrigano sprožila Islamska država. Udariš po gnezdu podgan in jih spodiš k sosedu," je rekel dr. Andrej Capuder, letošnji Rožančev nagrajenec (vir). Ker je to nagrada za esej, torej za razmišljanje, se vam zna poroditi vprašanje: če je tole vrhunec razmišljanja trenutno najbolj cenjenega slovenskega uma, kakšne misli potem premlevata šele čisto navadna Janez in Micka?

Kot pojasnilo moram povedati, da se njegova knjiga ukvarja z avtorji, ki so mu ljubi, ne s sedanjostjo (Spotoma, knjiga je nelektorirana, ker je očitno tudi Slovenska matica podlegla turbozaložništvu: avtor pošlje tekst, mi ga natisnemo, hvala, adijo. Ali pa mogoče tako opevani neoliberalnosti: avtor naj naredi vse, mi le poberemo subvencijo.).

Dr. Capuder lepo piše o Cervantesu in njegov prevod Danteja se mi zdi čudovit. Kadar pa pride čez osemnajsto stoletje, na primer, deluje povsem izgubljeno in zbegano. Kot bi bil človek srednjega veka, ki ga je doletelo škotsko razsvetljenstvo, kar občuti kot tragedijo, in povzročilo razcep med njim in svetom. Raje bi ostal kar v "včerajšnjem svetu", kot je navedel eno od svojih ljubših knjig (gre za eno od slabših Zweigovih del).

Mogoče so zato njegovi romani tako nežive tvorbe, saj je roman kot zvrst zares nastal šele z meščanstvom.

Takega človeka namestiti za prvega slovenskega kulturnega ministra je bila še ena od norosti prve Peterletove vlade. Tako ni vedel, kaj početi s filmom, saj ga v srednjem veku še ni bilo, in ga je krenil uničevat, posledice še do danes niso odpravljene. In tako dalje.

Levičarji in desničarji Ob njegovi izjavi pa sem pričel razmišljati o nečem drugem: dr. Capuder ima pač nabor vrednot, ki jih pripisujemo politični desnici. Po Haidtovi definiciji bo torej poudarjal "pripadnost skupini, avtoriteto in svetost" (vir). Normalno je, da se ti ljudje ob sedanji krizi prebežnikov čudijo najbolj ogrožene, saj imajo občutek, da so na udaru njihova skupnost, oblast in Bog.

Večina Slovencev sebe označuje za levičarje. Po Haidtu torej "cenijo skrb za ljudi in živali, svobodo in nasprotovanje avtoritarnosti, pravičnost" in volijo stranke, ki sebe označujejo kot levičarske. Potem pa nastopi begunska kriza in presenetljivo veliko levičarjev je odkrilo desničarja pod lastno kožo.

Lahko bi uganili že prej. Na primer po močnem antisemitizmu in vsesplošnem iskanju krivcev zunaj lastne skupnosti, kar vključuje tudi močan antiamerikanizem. Kar zadeva ženske pravice, so na srečo ostanek Titovega socializma, res pa je, da je ena od najbolj priljubljenih popevk v teh krajih imela naslov Žena naj bo doma, čaka naj na moža. Ko se napijemo, vedno pride na spored.

Nazaj k citatu Vrnimo se k razmišljanju dr. Capudra. Upam, da ga je s tistimi podganami malo zaneslo, sicer bo treba na novo pisati šolske učbenike. Zdaj, recimo, piše: "Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo." Poslej pa bo moralo: "Huni so udarili po gnezdu slovanskih podgan in naši predniki so morali pribežati v te kraje."

Zame najzanimivejši pa je osrednji del, da smo med odločitvijo, katerega boga naj sprejmemo, saj očitno brez njega ne moremo. V resnici pa so ateisti vedno bili, le da tega niso upali povedati, in ločitev cerkve od države je ena od tistih velikih pridobitev razsvetljenstva, za katere se je vredno bojevati. Svoboda ateizma je ena od velikih svobod zahodne civilizacije. Biti ateist pomeni prevzeti osebno odgovornost, pri tem ni izgovorov na višje bitje.

In ko je treba braniti pravico do ateizma, jo je treba z enako odločnostjo proti islamskemu kot proti katoliškemu fanatiku.