Petek, 26. 7. 2019, 11.24
5 let, 4 mesece
Čustveno inteligenten brexit?!
Na očeh javnosti se dogaja ločitev, kjer opazimo marsikateri udarec pod pasom kot tudi vedenja, povezana s čustveno inteligentnostjo. Opazite, koliko predvidevanj, manipulacij, nagovarjanja čustev in karizmatičnih zgodb si izmenjujejo evropski voditelji in britanski parlament? Prav za vse pa je pomembna vsaj določena mera čustvene inteligentnosti. Naj razložim …
Čustvena inteligentnost je sklop veščin za uspešno upravljanje sebe in sodelovanje z drugimi ljudmi. Podrobneje gre za veščine doživljanja različnih čustev, prepoznavanja čustev in usmerjanja čustvene energije pri sebi in pri drugih ljudeh. Pogosto menimo, da so čustveno inteligentni ljudje tudi sposobni empatije in altruizma. Pa ni vedno tako. Lahko bi rekli, da so čustvena inteligentnost znanja in veščine manipulacije, ki pa jih lahko uporabimo z dobro namero (pozitivna manipulacija) ali pa zgolj za doseganje lastnih ciljev (manipulacija).
Pri tem gre za upravljanje čustev, ki v svoji osnovi delujejo kot katalizator in usmerjajo naše mišljenje in vedenje. Povedano drugače: čustva imajo funkcijo, da nas aktivirajo ob pomembnem dražljaju ali položaju ter nas usmerijo k aktivnemu ali pasivnemu spoprijemanju z njim. Najbolj enostavno si lahko predstavljamo, da čustva spodbudijo boj (angl. "fight"), beg (angl. "flight") ali zamrznitev (angl. "freeze") situacije.
Zamrznjena Theresa May, ki je pametno odnehala
"Preračunavam" je glagol, ki mi je prvi švignil čez misli, ko sem poskušal opisati strategijo zamrznitve, ki jo je Velika Britanija preizkušala z zdaj že nekdanjo premierko. Theresa May je dolgo ocenjevala položaj in z vsemi močmi preigravala mogoče scenarije ter se na koncu odločila, da odneha (beg). Najprej je doživljala čustveno stanje upanja, občutek moči, ki se spremeni zavzetost in čustvo zanosa, nato čustva nezadovoljstvo, nezaupanje, dvom, razočaranje in na koncu celo nemoč. Drugi pa so ji poleg vsega poskušali vzbujati krivdo. V to manipulacijo ni privolila.
Doživljanje in prepoznavanje svojega notranjega čustvenega stanja omogoči bolj razumsko odločanje in usmerjanje čustvene energije. Čustva pa vedno terjajo odločitev, saj energijo enostavno moramo porabiti ali pa jo pretvoriti v drugo obliko. Za čustveno inteligentne osebe je značilno, da prepoznajo čustva pri sebi, jih avtentično doživijo in poskušajo razumeti ter uporabijo njihovo energijo za čim bolj smiselno reševanje situacije.
Dokler čutimo upanje, občutek moči in zanos, se odločamo za aktivno spoprijemanje s položajem, ko pa nas prevzame manj prijetna čustvena spirala, dostikrat nastopi zamrznitev. Če ob tem presodimo, da nimamo dovolj virov za spoprijemanje s položajem, se odločimo za strategijo bega.
Boris Johnson in boj Velike Britanije na vse ali nič
Strategija vse ali nič se splača, če globoko v sebi verjameš, da imaš dobre možnosti. To pomeni, da si ocenil situacijo kot obvladljivo, da vidiš cilj in imaš pripravljene strategije, za katere verjameš, da bodo uspešne. Prav to se pred našimi očmi dogaja, ko Boris Johnson trdi, da se bo brexit zgodil z dogovorom ali brez njega. Ob tem je smiselno poudariti, da novi premier uporablja veščine čustvene inteligentnosti in s pomočjo osmišljanja vsak majhen korak v levo, desno, naprej ali nazaj osmisli tako, da ljudstvu vpliva kanček upanja. To počne z veliko energije in s karizmo, ki jo premorejo karizmatični voditelji.
Spreminja in prireja zgodbe, poudarja koristi hitrega brexita in usmerja čustveno energijo ljudstva na svoj mlin. Ne vem, ali mu bo uspelo, vseeno pa menim, da podobno kot Trump v ZDA obvlada retoriko in s tem usmerja čustveno energijo nezadovoljnega, nejevoljnega, razočaranega, jeznega, nestrpnega državljana k aktivnemu širjenju propagande za brexit. Tudi Boris Johnson izraza visoko mero čustvene inteligentnosti, le da jo uporablja kot sklop veščin za manipulacijo k svojim prepričanjem in ciljem.
Inteligentno in konsistentno v ločitev na strani Evropske unije
Podobno tudi EU izkazuje veščine čustvene inteligentnosti. Morda je še najbolj pomembno prepričanje, da "imamo prav" in da "smo storili vse, kar je v naši moči, za sprejemanje sporazuma", saj na podlagi trdnega, razumskega prepričanja lahko čutimo zaupanje, moč in upanje, da se bodo stvari izpeljale v dogovorjeni smeri. Čustveno neinteligentno vedenje EU bi bilo, da ne bi sedli za skupno mizo in poskušali razumeti položaja druge udeležene strani.
Čustveno neinteligentno vedenje bi bilo, da EU ne bi bila konsistentna v svojih odgovorih, če meni, da se okoliščine niso spremenile. Čustveno neinteligentno vedenje bi bilo, da ne bi osmislili in verjeli, da je cilj "brexit z dogovorom" pravi. Morda se čuti, da podpiram politiko konsistentnosti v zahtevnih razmerah, ohranjanje razuma in poskušanja vživljanja v situacijo, da bi jo bolje razumeli. Verjamem, da s takšnim načinom reševanja najzahtevnejših situacij lahko ohranimo svoje dostojanstvo, identiteto in vrednote. Za čustveno inteligentne osebe je značilno, da so pripravljene sesti za skupno mizo, izbirajo povezovalno komunikacijo in vedenja, se trudijo razumeti in so pripravljene tudi spremeniti svoja stališča. Vseeno pa sledijo tistemu, za kar so presodile, da je prav in skladno z njihovimi vrednotami.
4