Znanost o veselju in sreči

Psihološka znanost in veja pozitivne psihologije se ukvarja z raziskovanjem dejavnikov, ki prispevajo k zadovoljnemu, veselemu, izpolnjenemu in srečnemu življenju. Preučuje osebnostne lastnosti, vzorce mišljenja, čustvovanja in motiviranja ter vplive družbeno kulturnih dejavnikov na zadovoljstvo z življenjem. Gre za mlado in popolnoma moderno vejo psihologije, katere raziskave in dela so večinoma nastali po letu 2000. Ukvarja se z objektivnim raziskovanjem popolnoma subjektivnega doživljanja sreče in osebnega blagostanja. Predstavil vam bom tri temelje pozitivne psihologije za doseganje osebnega blagostanja oziroma sreče:

1. Optimističen pogled na svet, ki je osnova za zadovoljstvo s svojim življenjem. Na občutek osebnega blagostanja vpliva prepričanje, ali imam dovolj moči, sredstev in podpore, da obvladujem svoje življenje. Če ocenjujem, da imam, potem uspešno uporabim čustveno energijo za doseganje ciljev in življenje skladno s svojimi vrednotami. Optimisti imajo značilen vzorec mišljenja, kjer izpostavljajo tisto, na kar imajo vpliv, se osredotočajo na tukaj in zdaj ter s pozitivnim pričakovanjem opisujejo svojo prihodnost. Poglejmo primer z delovnega mesta:

Npr.: Stranka vam je sporočila, da jim vaša ponudba ni najbolj všeč. Da imajo drugi ponudniki boljše pogoje. Optimist bi se morda za trenutek razočarano odzval, takoj za tem pa videl priložnost v pogovoru s stranko. Če se stranka želi pogovarjati z vami, obstaja možnost za nadaljnje sodelovanje. Stranka daje priložnost, da skupaj z vami primerja dve konkurenčni ponudbi. Optimist bo videl vsaj tri priložnosti – zbližal se bo s kupcem, saj bo poskusil razumeti njegove potrebe, spoznal bo konkurenčno ponudbo in pridobil konkretne povratne informacije, pomembne za nadaljnje delo.

Opisan vzorec mišljenja predstavlja referenčni okvir ali okno v svet in prinaša kar 50 odstotkov občutka osebnega zadovoljstva z življenjem.

1. Aktivno spoprijemanje, ki je osnova za doživljanje prijetnih čustev. Ni dovolj, da smo samo prepričani o tem, da bomo uspeli. Zelo pomemben je naslednji korak, da se s situacijo tudi aktivno spoprimemo. Pri aktivnem spoprijemanju v večji meri nadzorujemo situacijo in vplivamo na vsak naslednji izkupiček. Aktivno spoprijemanje je osnova za pozitivno čustvovanje. Pozitivna čustva pa so novo gorivo za aktivno spoprijemanje.

Npr.: V situaciji s stranko se boste najprej zahvalili za konkretno povratno informacijo. Nato pa nagovorili osebo in se dogovorili za sestanek: "Všeč mi je, kako razmišljate, ob sprejemanju pomembne odločitve je vedno pomembno pridobiti drugo mnenje. Sestaniva se za 30 minut in skupaj primerjajva ponudbe, da za vas pripravim konkurenčno rešitev, ki ustreza vsem vašim potrebam. To je pomembno, da razumemo zahteve ter možnosti, ki jih imate, in se vam v največji meri približamo." Če vas stranka sprejme na sestanek, ste že vstopili v pozitivno spiralo, saj ste doživeli majhen uspeh, majhen korak naprej.

Mnenja Kako si lahko pomagate, da bo junij minil bolj mirno

Opisan vzorec vedenja, ki mu sledi vzorec čustvovanja, pravimo psihologija notranjega nadzora ali notranji lokus kontrole, ki prinaša kar 40 odstotkov občutka osebnega zadovoljstva.

1. Situacija, v kateri smo, ki predstavlja vse tisto, na kar nimamo vpliva. Dostikrat menimo, da je situacija vir osebnega zadovoljstva, pa to ni res. Ima zelo majhen vpliv na nas. Nadaljujemo prejšnji primer:

Npr.: Obstajajo vsaj 3 možnosti. (1) Dobili ste ta posel, saj ste prilagodili ponudbo in ste s tem pridobili novega poslovnega partnerja. (2) S stranko ste ugotovili, da potrebuje nekaj povsem drugačnega, v primeru, da ji to lahko ponudite, ste postali pomemben dobavitelj ali svetovalec novi stranki. (3) Bili ste zavrnjeni, vseeno pa ste pridobili dragocene informacije za svoje nadaljnje delo.

Situacija se ni spremenila. Spremenili ste svojo zaznavo in vedenje, zato situacija navadno prinaša samo 10 odstotkov občutka osebnega zadovoljstva. Drugače bi bilo le, če se nam zgodi neka zelo "katastrofalna" zadeva, ki je za nas subjektivno izmeno pomembna (npr. umre vam ljubljena oseba). V takem primeru je vpliv mnogo večji, res pa je, da so takšne situacije zelo redke.

Tudi jaz veliko razmišljam, kako povezati pristop uporabne psihologije in vejo psihologije dela. Študij zanimive strokovne in poljudno strokovne literature avtorjev, kot so Susan David, Carol Dweck, Jonathan Heidt, Martin Seligman, me je pripeljal do 10 napotkov za življenje, s katerimi lažje dosežete osebno zadovoljstvo:

1. Poskušaj gledati na dogodke kot optimist.
2. Poskušaj dobro načrtovati čas, da boš imel čas za stvari, ki so ti pomembne.
3. Osredotočaj se na sebi osebno pomembne življenjske cilje.
4. Razmišljaj o življenju kot dolgem in prijetnem, ne kot o kratkem in napornem.
5. Porabi svoj denar za doživetja, in ne za materialne stvari.
6. Nauči se biti čuječ in uporabljaj ter treniraj vzorec mišljenja, povezan s hvaležnostjo.
7. Poskušaj biti politično odprt in strpen do drugačnosti.
8. Usmerjaj svoj fokus na celostno zdravje (5 dimenzij osebnega ravnovesja – kognitivna, telesna, čustvena, družbena in duhovna dimenzija).
9. Poskušaj biti odprt v medosebnih odnosih in prijateljski do (novih) ljudi.
10. Ne trudi se biti srečen, bodi aktiven v mišljenju in vedenju, ki ti prinašata zadovoljstvo.

Menite, da mi kot psihologu tudi vedno uspe živeti po vseh teh načelih? Če iskreno odgovorim - NE, mi je pa morda lažje, saj imam jasno smer, kaj lahko storim.