Sobota, 18. 3. 2023, 22.19
1 leto, 7 mesecev
Branko Soban: Izpolnili smo vaš ukaz. Ukradli smo otroke …
Marija Lvova-Belova, varuhinja pravic otrok v Ruski federaciji, je kakšen mesec nazaj v Kremlju poročala predsedniku države: "Izpolnili smo vaš predlog in ukaz, Vladimir Vladimirovič. Ukradli smo ukrajinske otroke." Ta njen raport so takrat pokazali na vseh državnih televizijskih kanalih. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu na osnovi teh posnetkov ni imelo težkega dela. Kraja in deportacija otrok z okupiranih območij je namreč zločin brez primere. Zato je izdalo zaporni nalog za oba zločinca. To je zelo močno politično sporočilo, a hkrati je seveda popolnoma jasno, da je vse to šele začetek zelo dolgega procesa.
Koliko ukrajinskih otrok je ruska vojska ugrabila in odpeljala v Rusijo, seveda ni znano. Ve se le to, da gre za tisoče otrok. Do februarja lani, ko je Rusija začela vsesplošni napad na bratsko in prijateljsko sosedo Ukrajino, je po uradnih podatkih v tamkajšnjih domovih in internatih za otroke (gre v glavnem za otroke s posebnimi potrebami in za sirote) živelo okrog 105 tisoč otrok. Na okupiranih območjih je zdaj približno sto takšnih domov, v katerih je živelo blizu 32 tisoč otrok. Njihova usoda ni znana. Zaradi nenehnih napadov je med njimi gotovo veliko žrtev. Tiste, ki so preživeli, je ruska vojska prepustila kruti usodi ali pa jih odpeljala v Rusijo.
Toda čez mejo niso deportirali samo otrok iz domov in internatov, ampak so otroke kradli po vseh mestih, kamor je prišla ruska vojska. Starše so pobili ali pa zaprli, otroke pa odvlekli na prevzgojo v Rusijo. Da bodo iz njihovih otroških glav izbili "nacizem" in jih vzgojili v "dobre Ruse". Aleksandra Matvijčuk, lanska Nobelova nagrajenka za mir iz Kijeva, vztrajno dokumentira takšne primere in pomaga staršem najti ukradene otroke. Znana je zgodba, ko je oče iz Mariupola, ki so ga po zavzetju mesta zaprli, potem pa izpustili, obupano iskal svoje tri ukradene otroke. Starejši sin je potem v Rusiji nekako le prišel do telefona in klical očeta, naj ga reši, saj da bo v kratkem posvojen. Oče je potem s pomočjo različnih organizacij nato le našel vse tri otroke in jih pripeljal nazaj v Ukrajino.
Stric Gagarin iz Lužnikov
Ob nedavni prvi obletnici napada na Ukrajino so na spektaklu na moskovskem stadionu Lužniki, kjer je seveda govoril tudi Vladimir Putin, za svoje propagandne namene zlorabili kar nekaj ugrabljenih ukrajinskih otrok. Še posebej ponosno so v Lužnikih predstavili prostovoljca Jurija Gagarina (res mu je tako ime) iz Čeljabinska. Njegov vzdevek je Angel. Tako mu pravijo zato, ker naj bi iz Mariupola "rešil" kar 367 ukrajinskih otrok. Ena od teh, 15-letna Anja Naumenko, je pred zbrano množico govorila takole: "Hvala stricu Juriju, ker je mene, sestrico in na tisoče otrok rešil iz Mariupola." Mlajša sestrica Karolina si je ob teh besedah (uradno zaradi hrupa) zatiskala ušesa. In nato je svoje povedal še stric Jurij Gagarin: "Otroci Donbasa, otroci Mariupola so naši otroci in mi, ruska armada, smo dolžni varovati ta narod in njihove otroke."
Ukrajinski in ruski preiskovalni novinarji so ugotovili, da sta sestri Naumenko v resnici iz Mariupola. Njuna mama je umrla med ruskim obstreljevanjem mesta. Na mitingu v Lužnikih je bilo tistega dne še nekaj ukradenih ukrajinskih otrok, ki jim jih je doma v Ukrajini uspelo identificirati in prepoznati.
Lov na sodnike
Odzivi v Moskvi na novico iz Haaga so bili po svoje prav neverjetni. Marija Zaharova, tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva, je Zahod obtožila, da "kriminalizira skrb za otroke, njihovo reševanje in zdravljenje". Aleksander Bastirkin, vodja ruskega preiskovalnega urada, je ukazal preiskavo o tem, kateri sodniki iz Haaga so vpleteni v to zadevo, kar seveda pomeni, da se jim lahko zgodi karkoli. Predsednik dume Vjačeslav Volodin je bil zelo kratek: "Jenkiji, roke proč od Putina!" Margarita Simonjan, glavna urednica RT (Russia Today), je posvarila, da vsako državo, ki bo spoštovala nalog iz Haaga, čaka kar jedrski napad. Vse skupaj bo trajalo tja do osem minut, je pomenljivo dodala. In nato še Sergej Markov, ki pravi, da ta "lažnivi fejk" iz Haaga pravzaprav pomeni samomor sodišča. Nihče več ga ne bo jemal resno in mnogi podporniki bodo množično umaknili svoj podpis pod Rimski statut.
Klanjanje pod Vršičem
Dejstvo je, da na evropskih tleh po Hitlerju in Stalinu ni bilo voditelja, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je Vladimir Putin. Srbski predsednik Slobodan Milošević mu je sicer nekaj časa bil zelo blizu, a ga je Putin že zdavnaj prehitel. Ta je zdaj na oblasti 23 let in v tem času drvi iz vojne v vojno. Čečenija, Gruzija, Sirija, Ukrajina… Ena je bolj brutalna od druge. Uničena mesta. Na stotisoče mrtvih. In pravo vojno vodi tudi doma, proti domačim političnim nasprotnikom, ki so ali v zaporu ali v grobu ali pa v tujini.
Prav zaradi vsega naštetega je nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor storil nepopravljivo napako, za katero bo prej ali slej treba odgovarjati. Leta 2016 je kljub nasvetom, naj tega ne stori, vojnega zločinca Vladimirja Putina namreč povabil v Slovenijo. Na slovesnost pri ruski kapelici pod Vršičem. To je bilo le dve leti po okupaciji Krima in napadu na Donbas. Slovenija je bila tedaj med prvimi v svetu, ki je s tem legitimizirala ravnanje Moskve. In s tem storila natanko to, kar je Putin pričakoval od nje. Lenin si je za tovrstno podporo že zdavnaj omislil sila zgovoren izraz: koristni idioti.
Boruta Pahorja so pri tem ravnanju, začuda, podprli mnogi. Najbolj seveda vsi tisti, ki so tistega vročega julijskega dne prišli h kapelici. Med njimi sta bila tudi oba nekdanja predsednika države.
Na to, da bi Putinu kar tam, pred kapelico, simbolično nadeli lisice za vse dotedanje vojne zločine, očitno ni pomislil nihče. Takšne priložnosti za vstop v zgodovino ne bo nikoli več.
Kdo je Marija Lvova-Belova?
In zdaj še nekaj besed o Mariji Lvovi- Belovi, Putinovi varuhinji pravic otrok. Na to dolžnost jo je imenoval oktobra 2021. Pred tem je bila članica zgornjega doma ruskega parlamenta (senat), kjer je predstavljala Penzo. Pred njo je to funkcijo opravljala Ana Kuznecova, prav tako iz Penze, ki se je s te funkcije preselila v dumo, kjer je zdaj podpredsednica. Kuznecova je, denimo, slovela po prizadevanjih za ukinitev državnega denarja vsem bolnišnicam, kjer opravljajo abortuse. In še ena zanimivost: obe sta poročeni s pravoslavnima duhovnikoma. Mož Belove je Pavel Kogelman.
Marija Lvova-Belova se že dolgo ukvarja s socialnim delom. Začela je seveda doma v Penzi, kjer je ustanovila dobrodelno organizacijo Blagovest, kasneje še Kvartal Luj. Obe se ukvarjata v glavnem s pomočjo otrokom s posebnimi potrebami, ki so ostali brez staršev. Sama ima devet otrok. Štirje so posvojeni. Pred mesecem dni se je Putinu zahvalila, ker je z njegovo pomočjo posvojila še 15-letnega fanta iz Mariupola. Spletna stran Bloknot je pred kratkim objavila preiskavo, po kateri naj bi varuhinja otrokovih pravic na račun invalidnih otrok prišla do več poceni kreditov. Šlo naj bi za očitno zlorabo javnega denarja. Varuhinja na te obtožbe ni odgovorila.
Maja lani je Vladimir Putin podpisal ukaz o skrajšanju procedur za pridobitev ruskega državljanstva za ukradene otroke iz Ukrajine. S tem je režim olajšal tudi posvajanje teh otrok. Posvojencev iz Ukrajine je zdaj že nekaj tisoč. Uradni podatki (še) niso znani. Po mednarodnih pravilih je posvajanje otrok z okupiranih ozemelj seveda prepovedano.
Varuhinja pravic otrok je lani, kmalu po začetku nove agresije na Ukrajino, odobrila sodelovanje otrok na mitingih v podporo specialne vojaške operacije zoper Ukrajino. S pomočjo njihovih teles so potem na mitingih sestavljali črko Z, to novo rusko svastiko. Marija Lvova-Belova je takrat izjavljala, da hočejo nekateri otroci celo na fronto v Donbas, da bi vojakom pomagali v bojih, v katerih je v preteklem letu umrlo več sto, morda celo več tisoč njihovih ukrajinskih vrstnikov.
Vladimir Putin in Marija Lvova-Belova sta zdaj uradno razglašena za vojna zločinca. Toda ko gre za Putina, je kraja otrok seveda le eden od zločinov, ki jih je kot predsednik in vrhovni komandant storil v tej vojni. Na vrsto bodo kmalu prišli tudi drugi zločini (zločin agresije, zločin proti človečnosti, genocid), toda ker Rusija ne priznava sodišča v Haagu, bo pot do tamkajšnje zatožne klopi seveda zelo dolga.
102