Petek, 7. 7. 2023, 22.19
1 leto, 4 mesece
Minister Simon Maljevac: Upam, da bo skozi čas jasno, kaj vsak pridobi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,78
"V mnogo točkah smo prišli skupaj, pri vseh seveda ne. Sam večkrat rečem, da je ta zakon 'živ' in bo moral biti tudi v prihodnje, zato bomo delo nadaljevali tudi po sprejetju zakona," je dejal minister Maljevac.
Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada potrdila 26. junija, dviga veliko prahu predvsem zaradi zagotavljanja sredstev, ki bi jih po predlogu dobili tudi s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence. Delavci in delodajalci bi prispevek plačali od bruto plač, upokojenci od neto pokojnin. "Tako lahko zagotovimo dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe in stabilnost novega stebra socialne države," je pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Vsak od nas se lahko vpraša, kaj bomo z zakonom pridobili mi in naši bližnji. Osebno mislim, da je velika večina ljudi pripravljena prispevati tudi za to, da bo za nas na stara leta ustrezno poskrbljeno," je dodal.
V obdobju delovanja v nevladnem sektorju je sodeloval tudi na akademskem področju in v soavtorstvu izdal nekaj znanstvenih člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah ter znanstveno monografijo "Obrazi homofobije".
Simon Maljevac je diplomirani sociolog, ki je že v času študija in pozneje opravljal prostovoljno in honorarno delo v komunikacijskem inženiringu Directa ter v Društvu kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra, ki ga je vodil v letih 2007–2017. V obdobju njegovega vodenja je društvo preraslo v največjo nevladno organizacijo LGBT-skupnosti v Sloveniji.Pri raziskovalnih, preventivnih in aktivističnih projektih je sodeloval z Ministrstvom za zdravje Republike Slovenije, Mirovnim inštitutom ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije. V tem obdobju je bil tudi odgovorni urednik revije Narobe.
Leta 2006 je postal predstavnik Slovenije v skupini EU Network mednarodne organizacije ILGA Europe, v letih 2007–2009 pa je bil tudi predsednik mednarodne mladinske organizacije IGLYO. V letih 2017 in 2018 je opravljal naloge vodje oddelka za spremljanje, ozaveščanje in preventivo pri Zagovorniku načela enakosti Republike Slovenije. Od leta 2018 je generalni sekretar Levice.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi širi nabor pravic in zagotavlja tudi financiranje. Je ljudem po vašem jasno, da merite predvsem na to, da bi posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju?
Pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi smo v osnovi sledili cilju zagotavljanja samostojnosti in omogočanja, da vsi živijo v okolju, v katerem želijo živeti, čim dlje. V največ primerih je to dom za oskrbo. In če se nekdo odloči, da bi šel raje v dom, mora seveda imeti na razpolago tudi to možnost. Tako smo postavili pravice v zakonu in verjamem, da bodo z uveljavitvijo tega zakona tudi uresničene.
Ta zakon je po dvajsetih letih nujen, pravi minister Maljevac.
Ena od takih pravic je na primer oskrbovalec družinskega člana. To pomeni, da lahko ena od naših bližnjih oseb skrbi za nas in za to prejema nadomestilo plače v višini 1,2-kratnika minimalne plače, ima pa tudi možnost počitka 21 dni in država v tem času poskrbi za nadomestno namestitev. To je dobra storitev, ki jo širimo tudi na starejše. Druga storitev, ki je pomembna, je institucionalno varstvo oziroma domovi za starejše. Socialno oskrbo bo po novem plačalo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, medtem ko so doslej institucionalno varstvo stanovalke in stanovalci morali plačevati sami. Ena od pomembnejših storitev je še dolgotrajna oskrba na domu, kjer gremo predvsem v smer, da so tiste storitve, ki so bile do zdaj na nek način dosegljive samo v domu za starejše, dostopne tudi na domu, na primer fizioterapija, delovna terapija in podobno.
Smo starajoča se družba in starejši so pomemben segment naše družbe. Gradili so to državo in zanjo zelo veliko dali. Zelo se zavedamo, da moramo kot država zanje poskrbeti.
"Z zakonom omogočamo tudi večjo samostojnost posameznika. Pravic bo deležen na osnovi ocenjevanja."
Fizioterapevti bodo torej lahko prišli do moje ali vaše babice, ki potrebuje pomoč, in bosta fizioterapijo izvajala doma, v okolju, v katerem babica živi. S tem bodo tudi vaje prilagojene osebi in okolju. Tako lahko tudi gradimo v smeri večje samostojnosti in se prilagajamo okolju.
Paleta pravic je široka in med seboj se ne izključujejo. V praksi to pomeni, da bo oseba prišla na center za socialno delo, opravila pogovor in proces ocenjevanja, ki bo praviloma potekal na domu. Potem bodo pripravili osebni načrt za storitve, ki so za to osebo najprimernejše, da bo lahko zasledovala svoje cilje.
Med razpravo ste bili deležni številnih očitkov, češ, da vlada predloga zakona ni uskladila s socialnimi partnerji, predstavniki skupnosti socialnih zavodov in centrov za socialno delo, društvom Srebrna nit, Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS), tudi Varuhom človekovih pravic? Kje so največja razhajanja?
Kot veste, je začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi predviden s 1. januarjem 2024. Taka je bila tudi volja volivcev na referendumu novembra lani.
Naše ministrstvo je bilo ustanovljeno konec januarja, sredi februarja pa smo se začeli intenzivno ukvarjati z zakonom. Ustanovili smo posebno posvetovalno telo z več kot 40 organizacijami, ki so pri tem sodelovale, med njimi tudi ZDUS in društvo Srebrna nit.
Zakon je zelo kompleksen, zelo širok. Na številnih točkah smo prišli skupaj, na vseh seveda ne. Časa za pripravo je bilo malo, ampak dialog je dober. Še poteka in bo še potekal. Sam večkrat rečem, da je ta zakon "živ" in bo moral ostati tudi v prihodnje. Naslavlja najranljivejše, tiste, ki potrebujejo pomoč. Zato je tudi dogovor posvetovalnega telesa, da delo nadaljujemo tudi po sprejetju zakona. Da se najprej pogovarjamo o podzakonskih aktih, potem pa evalviramo vpeljavo dolgotrajne oskrbe in vidimo, ali so potrebne še kakšne spremembe.
Pogovori se nadaljujejo tudi z ekonomsko-socialnim svetom, kjer proučujemo možnosti, kje lahko še pridemo skupaj. Nujno pa je, da zakon dobimo zdaj, da po 20 letih dokončno dobimo dolgotrajno oskrbo. To je naš skupni cilj.
Največ prahu je dvignila pravzaprav uvedba prispevne stopnje v višini enega odstotka tako za delavce in delodajalce kot za upokojence. Očitki so, da gre za neposreden vdor v pokojninski sistem, da valite breme na tiste, ki delajo.
Prvič, prispevno stopnjo je uvedla že prejšnja vlada z obstoječim zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ni izvedljiv, konec koncev pa je bil tudi zavrnjen na referendumu lani. Drugič, brez nje financiranje tako pomembnega in obsežnega področja ni mogoče. To je z uvajanjem prispevka priznala tudi prejšnja desna vlada, ki tako rada sicer govori o nižanju davkov in prispevkov.
Tretjič, z uveljavljanjem prispevne stopnje in njeno določitvijo zagotavljamo dolgoročno financiranje dolgotrajne oskrbe in stabilnost novega stebra socialne države. S tem bomo pridobili vsi. Pravic, ki sem jih našteval na začetku, ne bo treba plačevati, ampak nam bodo dostopne na podlagi ocen. Kar zadeva domove za starejše: iz prispevka bo pokrita socialna oskrba, ne pa tudi hotelski del (bivanje in prehrana).
Zakon prinaša veliko dobrega, veliko novega in verjamem, da ta prispevek ne bo v breme. Brez njega bi bili stroški za vse še veliko višji tako za oskrbovance kot njihove bližnje. V tem kontekstu je treba razmišljati, ko govorimo o prispevku.
E-oskrba bo delovala tako, da bo oseba imela zapestnico z gumbom, v stiski bo nanj pritisnila in že bo imela stik s pomočjo oziroma oskrbovalcem. Če na primer pade po tleh, pokliče na pomoč, opiše položaj in ukrepamo takoj.
"Gradimo nov steber socialne države."
Omenili ste, da je bil obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo uveden že v obdobju vlade Janeza Janše ... Ampak to kategorično zanikajo, češ da njihov zakon predvideva razpršeno financiranje?
Lahko pogledate 48. člen, 49. člen in 52. člen zakona, ki to urejajo. Mislim, da boste v 52. členu zakona videli tudi besedo "prispevek", pa vam bo jasno …
Minister je komentiral tudi aktualno dogajanje znotraj Levice, kjer čakamo na odločitev o njenem vodstvu. Med mogočimi kandidati se omenja Mateja T. Vatovca in Asto Vrečko. Miha Kordiš kot predstavnik levega krila stranke naj ne bi bil v igri. Komu je sam bolj naklonjen?
Levica je demokratična stranka. Mislim, da je to zelo dobro. Zelo dobro je, da imamo različne poglede, in mislim, da s tem tudi rastemo in se prave ideje tudi izkristalizirajo. Interni pogovori se nadaljujejo. Sam zaupam članstvu in preostalim ter verjamem, da bo Levica še naprej pomemben akter v slovenskem političnem prostoru in še močnejša.
Aktivno se ukvarjajo tudi s projekti dograjevanja domov in zagotavljanjem novih prostorov, je dejal Maljevac.
Eden od očitkov, predvsem upokojencev, je bil, da bodo morali družinski člani poleg novega davka še naprej doplačevati razliko k oskrbninam za obnemogle starše v DSO. Menijo, da bi morali bolj razmišljati o negovalnem kadru in zdravstvenem osebju.
Tudi za to v resnici skrbimo. Razpis za gradnjo 550 novih postelj v domovih za starejše se je končal pred kratkim. V petek smo slavnostno podelili sklepe tistim zavodom, ki bodo začeli gradnjo novih postelj. Dogaja se še kar nekaj drugih naložb. Ni debate o ali-ali, temveč o in-in.
Smo starajoča se družba in starejši so pomemben segment naše družbe. Gradili so to državo in zanjo zelo veliko dali. Zelo se zavedamo, da moramo kot država zanje poskrbeti. Aktivno se ukvarjamo tudi s projekti dograjevanja domov in zagotavljanja novih prostorov.
Janez Cigler Kralj iz Nsi je opozoril, da bo zakon prizadel tako delodajalce kot zaposlene, še posebej samostojne podjetnike in kmete, ne nazadnje tudi starejše, svojce in občine. Janez Janša iz SDS je povedal, da ne bodo podprli nobenega vladnega predloga, ki v obdobju draginje sili državljane, da globoko odprejo svoje žepe. Jani Prednik iz SD pa je dejal, da ste v koaliciji predlog zakona precej dolgo usklajevali, a da "si ne bi upal trditi, da je popolnoma usklajen". Kako vse to komentirate?
Ponavljam, z zakonom o dolgotrajni oskrbi gradimo nov steber socialne države. O dolgotrajni oskrbi govorimo že 20 let. Vsi govorijo, da je nujna, zdaj pa je nastopil korak, da to tudi uresničimo. Če tega ne storimo zdaj, se lahko zgodi, da bomo na zakon čakali še naslednjih 20 ali več let.
Stvari so v zakonu dobro zastavljene, kar zadeva pravice in storitve, financiranje pa je integralni del zakona. Le če je zagotovljeno financiranje, potem je tudi zakon izvedljiv. In s tem predlogom to počnemo. Osebno mislim, da je velika večina ljudi pripravljena prispevati tudi za to, da bo za nas ustrezno poskrbljeno, tako kot prispevamo za zdravstvo.
Koliko pa ste osebno govorili z ljudmi o prispevni stopnji, predvsem z upokojenci?
Z veliko ljudmi sem govoril. Mislim, da je razumevanje. Predvsem pa upam, da bo skozi čas postalo jasno, kaj s tem vsak pridobi.
Razprava, ki je potekala zadnje čase, se je v osnovi vrtela glede prispevka, kar razumem. Je pa dobro, da se na drugi strani pove tudi, kaj dobimo za ta prispevek. In v tem zakonu je povsem jasno, kaj vsak pridobi. Več dostopnih pravic in boljšo oskrbo.
Med pravicami je na primer denarni prejemek, aktualni dodatek za pomoč in postrežbo. Ta ureditev je zdaj precej razpršena po različnih zakonih, dodatki pa izplačani v različnih višinah. Bo to po novem poenoteno?
Res je. Gre sicer za pravico, ki je urejena v 28 državah in z novim zakonom jo zgolj pripeljemo pod enoten sistem dolgotrajne oskrbe. Bistvo je, da ne ukinjamo nobene pravice, ki je obstoječa. To ni kak unikum, je stalna praksa v Evropi. Bo pa koordinator za dolgotrajno oskrbo preverjal, ali so storitve na mestu in ali je za osebo pravilno poskrbljeno.
"Prepričan sem, da bodo ljudje uvideli, kaj pridobijo s tem zakonom."
Uvajate tudi vstopno točko za dolgotrajno oskrbo. Bodo ljudje zdaj bolje vedeli, katere storitve so jim na voljo, kdo jih bo informiral in jim svetoval?
Vstopna točka je ogromen napredek na tem področju. Vsak izmed nas bo natanko vedel, kam se obrniti, da bo dobil vse informacije o pravicah, ki mu morebiti pripadajo, in tam opravil tudi uvodni razgovor oziroma postopek ocenjevanja. Vzpostavljamo torej eno mesto, kjer bodo dosegljive vse informacije in kjer bo oseba lahko tudi dostopala do pravic dolgotrajne oskrbe. Ne bomo se več sprehajali po različnih ustanovah.
Storitev e-oskrbe temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom. Kako bo to videti v praksi pri nekom, ki je trenutno v stiski?
E-oskrba bo delovala tako, da bo oseba imela zapestnico z gumbom, v stiski bo pritisnila nanj in že bo imela stik s pomočjo oziroma oskrbovalcem. Glavni namen je zagotovo občutek varnosti, za nas in bližnje. Oseba lahko, če na primer pade po tleh, pokliče na pomoč, opiše položaj in ukrepamo takoj.
Kako je s pravicami za ohranjanje samostojnosti, kot so fizioterapija in podobne. Bodo omejene, kolikokrat na mesec mi pripadajo?
Vse bo določeno na podlagi ocenjevanja, ki sem ga že omenil, to pa bo potekalo po preverjenem modulu v okviru pilotnih projektov, koliko ur dolgotrajne oskrbe nam pripada. Sledi osebni načrt.
Zagovornik načela enakosti je pozval, naj se pri uveljavljanju pravic do dolgotrajne oskrbe spoštuje pravico do samostojnega odločanja in neodvisnega življenja. Priporoča tudi jasnejšo opredelitev pravice do posameznih storitev dolgotrajne oskrbe, češ, da ni povsem jasno, kakšna je njihova vsebina in kako se bodo izvajale.
Tudi z zagovornikom smo v stiku. Prejeli smo njegove pripombe in jih proučujemo. Videli bomo, v kakšni meri jih lahko vključimo v zakon.
Kdaj bo zakon stopil v veljavo?
Zakon bo, če bo sprejet, zaživel 1. januarja 2024. Obravnava na odboru DZ je predvidena za sredo, seja v DZ v petek. Upam, da bo sprejet pred koncem poletja, pred parlamentarnimi počitnicami. Bomo pa zelo intenzivno nadaljevali priprave podzakonskih aktov in pa tudi gradnjo mrež in preostalega, kar je potrebno za izvajanje zakona, ki bo po več desetletjih čakanja sistemsko uredil področje dolgotrajne oskrbe.
Pred imenovanjem za ministra za solidarno prihodnost je bil Maljevac državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
