SiolNET. Dom Prenova in gradnja
5,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tomosov blok v Kopru: nekdanji samski dom danes propada

5,48

termometer

Tomosov blok
Foto: Arhiv Boštjan Bugarič

Nov družbeni povojni čas je zahteval nova mesta, s tem pa arhitekturo, ki je odgovorila na te okoliščine. V tem duhu je nastal tudi koprski delavski Tomosov blok, ki danes prazen propada, čeprav obstajajo ideje in pobude za njegovo ponovno uporabo.

Tomosov blok je, potem ko so iz njega pred dobrima dvema letoma izselili še zadnja dva stanovalca, prazen. Z neuporabo prostorna stavba sredi mesta nezadržno propada in ne predstavlja več le spomina preteklih časov, temveč postaja tudi simbol današnjih okoliščin, ki zaradi različnih razlogov za sabo puščajo prazne, propadajoče in neuporabljene prostore.

Preberite še:
-> Servitski samostan v Kopru

Samski dom za Tomosove delavce

Koprska stanovanjska stolpnica na Nazorjevem trgu je nastala v povojni obnovi in industrializaciji države. Po načrtih arhitekta Eda Mihevca so ga kot samski dom za delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so bili zaposleni v tovarni Tomos, zgradili leta 1957.

Povojno obdobje je bilo tudi na slovenski obali čas intenzivne industrializacije. V Kopru so tovarno motornih koles Tomos zagnali leta 1954, tri leta kasneje pa ustanovili Luko Koper. Stanovanjski blok so leta 1957 po načrtih Eda Mihevca zgradili kot samski dom za delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so bili zaposleni v tovarni Tomos. Stanovanjski blok so leta 1957 po načrtih Eda Mihevca zgradili kot samski dom za delavce iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so bili zaposleni v tovarni Tomos. Foto: Arhiv Boštjan Bugarič

Sploh 60. in 70. leta prejšnjega stoletja so bila čas ekonomske rasti in socialistične preobrazbe družbe, s čimer so bile povezane tudi etnično-demografske spremembe, o Kopru v članku z naslovom Building the Brave New World in a Contested Land piše arhitekturna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec.

Delavski objekt nad cerkvenim

Na politične in družbene spremembe, ki so oblikovale nove okoliščine, s tem pa tudi potrebe, je morala odgovoriti tudi zgrajena krajina, razvijajoča se urbana okolja. Torej, nova mesta za novo družbo.

V prostor so se zapisovale ideje tistega časa, kot je to bilo v primeru koprske rdeče stanovanjske velikanke, katere višina ima tudi simbolno sporočilo. Med ljudmi namreč kroži zgodba, kako je Tomosov blok v višini načrtno prekašal cerkveni zvonik, ki je v tem prostoru dominiral prej.

"Ni bil slok kot renesančni zvonik, je imel pa na vrhu uro"

"Z mansarde stare palače De Franceschi, v kateri bivam, sem vselej pogledovala v ta temnordeči kolos, ki so ga številni imeli za popolni tujek v mestni sliki. Kot mulka sem ponoči štela prižgane luči, največja avantura pa je bila, če si se pretihotapil v dvigalo in se peljal do dvajsetega (!) nadstropja. Resda ni bil slok kot kakšen renesančni zvonik, ampak uro pa je imel na vrhu in sčasoma smo se Koprčani nanj navadili. V stolpnici so bila majhna, samska stanovanja, na balkonih pa so se grmadile analogne antene in plapolale plenice. Tomosov blok je živel," se kulturna delavka Irena Urbič spominja stavbe, ko je bila še naseljena in je predstavljala aktivni, vitalni del mesta.

Stolpnice kot "obzidje" mesta

Tomosov blok iz leta 1960, ko je še bil aktivni del mesta. Tomosov blok iz leta 1960, ko je še bil aktivni del mesta. Foto: Milan Pogačar, hrani: MNZS S Tomosovim nebotičnikom je arhitekt Edo Mihevc ob njegovem nastanku napovedal tudi urbanistično paradigmo, ki bo odgovorila na potrebe takratne nove delovne sile v primorskem mestu. Stanovanjske stolpnice naj bi se razvile po obodu nekdanjega otoškega srednjeveškega mesta, v članku z naslovom Arhitekturni pomniki izgradnje Kopra po drugi svetovni vojni navaja Neža Čebron Lipovec. Vendar pa se to ni uresničilo.

Glagoljaški samostan, nato stanovanjski blok

Ob gradnji Tomosovega bloka je bil porušen zgodovinski objekt iz časa Beneške republike, nekdanji t. i. glagoljaški samostan oziroma samostan frančiškanskih tretjerednikov. Ti so se v Koper, takrat poimenovan Capo d'Istria, priselili sredi 15. stoletja in se nekoliko kasneje naselili v četrti Zubenaga, na območju današnjega Belvedera, ozadje pojasnjuje Neža Čebron Lipovec.

Dodaja, da je bila "prisotnost glagoljašev za beneški prostor izrazito pomembna, saj je bil to edini red, katerega menihi so 'glagolili' (v stari cerkveni slovanščini to pomeni govorili) v slovanskem jeziku in bogoslužje v tem jeziku opravljali za vse prebivalce, ki jim je bil to materni jezik (dalmatinski mornarji, istrsko ruralno prebivalstvo)".

Verska objekta kot del zapora

Po razpadu Beneške republike (Serenissime) leta 1797 so samostan ukinili, njegovi nekdanji prostori so postali del velike koprske kaznilnice, katere glavna stavba je bila v sosednjem, prav tako ukinjenem dominikanskem samostanu. Po drugi svetovni vojni, leta 1948, so glavno stavbo zapora, torej nekdanji verski objekt, porušili kot simbolno gesto, na njeno mesto pa postavili osnovno šolo Scuola cittadina sloveno-italiana. Kasneje je to postala osnovna šola Janka Premrla Vojka, danes pa je zaraščen prostor na Muzejskem trgu, pojasnjuje strokovnjakinja za arhitekturno dediščino.

"Glagoljaški samostan je bil porušen po priključitvi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji. Na njegovem mestu je zrasla nova stanovanjska četrt z nebotičnikom kot njenim središčem."

V drugi polovici prejšnjega stoletja je v obrisu mesta prevladal Tomosov blok. V drugi polovici prejšnjega stoletja je v obrisu mesta prevladal Tomosov blok. Foto: Paškulin in Pogačar, hrani: MNZS

Od otoka do nakupovalnih središč

V koprski prostor so se skozi čas vidno zapisovala različna družbena, ekonomska in kulturna obdobja. "Romantična podoba mesta na otoku, ki ga obkroža debel zid s serijo cerkvenih zvonikov in baročnimi prostori, je zbledela v zadnjih dveh stoletjih," njegovo stanje v že omenjenem članku Building the Brave New World in a Contested Land popisuje Neža Čebron Lipovec.

Sodobna situacija tega primorskega mesta kaže sliko, ki se v starem jedru ob določenih fizično in vsebinsko izpraznjenih prostorih pogreza vase, ob tem pa se izteka v kraje potrošnje. Kulturna dediščina starega Kopra, ki obsega pester arhitekturni nabor od beneške gotike in baroka do modernizma, propada ali pa so jo zamenjale neustrezne vsebine in forme, predvsem v obliki novih multipleksov, opozarja arhitekt Boštjan Bugarič.

Kraj spomina in kraj pozabe

Vizualna podoba Tomosovega bloka nosi jasno sporočilo, opozarja zgodovinarka Neža Čebron Lipovec. Rdeča barva fasade ni naključna, prav tako ne modro-bela okna, in "nenaključno je bil postavljen na severni rob mesta, saj z najbolj vidne točke kriči proti Trstu: 'Tukaj smo Slovenci in Jugoslavija!'" Vizualna podoba Tomosovega bloka nosi jasno sporočilo, opozarja zgodovinarka Neža Čebron Lipovec. Rdeča barva fasade ni naključna, prav tako ne modro-bela okna, in "nenaključno je bil postavljen na severni rob mesta, saj z najbolj vidne točke kriči proti Trstu: 'Tukaj smo Slovenci in Jugoslavija!'" Foto: Arhiv Boštjan Bugarič Za Tomosov blok Neža Čebron Lipovec pravi, da je "hkrati kraj spomina in kraj pozabe, zato je tako kontroverzen. Kraj pozabe je v dveh smislih: nastal je na pogorišču spomenika beneškega časa, torej je izbrisal spomin na beneško identiteto mesta, hkrati je izbrisal tudi spomin na slovansko (torej tudi slovensko) prisotnost v mestu, ki jo je gojila verska skupnost. Tako je izbrisan tudi spomin na to predrevolucionarno zgodovino slovenstva."

"Je pa nebotičnik nedvomno tudi kraj spomina, saj je prava 'govoreča arhitektura', ki zelo glasno naznanja slovensko in jugoslovansko socialistično prevlado v Istri. S tem je tudi spomenik času, ki je ustvaril sodobni Koper oz. Koper, kakršen je, odkar je slovensko prebivalstvo na oblasti in predstavlja večino," nadaljuje. "Nebotičnik je simbol povojne prosperitete 'slovenske obale', časa, ko sta bila Tomos in Luka Koper stebra ekonomije, razvoja in blagostanja. Zadnje pa je sprožilo tudi priseljevanje velike večine prebivalstva, ki se danes imenujejo Koprčani. Nebotičnik je torej njihovo (naše) sidro identitete."

Rdeča stavba z modro-belimi okni

V kontekstu njegovega političnega sporočila, še opozarja arhitekturna zgodovinarka, je treba brati tudi njegovo zelo jasno vizualno podobo. Rdeča barva fasade ni naključna, prav tako ne njegova modro-bela okna, in "nenaključno je bil postavljen na severni rob mesta, saj z najbolj vidne točke kriči proti Trstu: 'Tukaj smo Slovenci in Jugoslavija!'"

A ne glede na njegov simbolni pomen in njegov prostorski potencial, kot opozarjajo sogovorniki, koprski blok ostaja prazen. Občina ga je v zadnjih letih na javnih dražbah že večkrat neuspešno skušala prodati.

"Rušenje bloka bi na simbolni ravni pomenilo podobno kot postopna ukinitev Luke Koper oz. kar je pomenila razprodaja Tomosa. Zdajšnje mestno prebivalstvo, ki je že tako 'migrantskega' izvora, saj se je večina priselila od nekod drugod, bi ostalo brez ključnih temeljev lastne zgodovine in identitete," še pravi Neža Čebron Lipovec.

Koper leta 1968. Koper leta 1968. Foto: Alfonz Dariš, hrani: MNZS

Blok z restavracijo na strehi

Arhitekturna zgodovinarka poudarja, da je nekdanji stanovanjski blok, "ta impozantna stavba, zaradi neuporabe in nevzdrževanja postala relikt, čeprav je brez dvoma to pomemben kraj spomina. Ob simbolni vlogi ima tudi močen prostorski in nepremičninski potencial." Ob tem Neža Čebron Lipovec poudarja tudi turistični potencial lokacije, ki bi lahko obiskovalcem prinašal zgodbe iz časov socializma.

"Osamosvojitev države je prinesla novo družbeno ureditev, industrija je propadla, njene okruške so pospravili najbolj iznajdljivi. Delavci so odšli in Tomosov nebotičnik je zazeval prazen. Tak je že 25 let. Zamisli za njegovo rešitev ali novo namembnost so se gibale od najbolj bizarnih – skrajšati ga za pet nadstropij ali porušiti – do sprejemljivejših – prenoviti v študentski dom ali ho(s)tel," o bloku pravi Irena Urbič.

Idej za današnje vsebine nekdanjega delavskega stanovanjskega bloka je več. Pred leti je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za prenovo in ureditev Nazorjevega trga, katerega del je tudi Tomosov blok. Prvonagrajeni projekt je predlagal njegovo varovanje kot arhitekturno dediščino, kjer naj bi v spodnjih etažah bile trgovine, v zgornjih terase za mlade, na vrhu pa restavracija. Idej za programe v stolpnici je več, od tega, da bi v njem lahko bil hotel, coworking prostor ..., v času do prenove pa bi lahko bil namenjen začasni rabi, pravi arhitekt Boštjan Bugarič. Idej za današnje vsebine nekdanjega delavskega stanovanjskega bloka je več. Pred leti je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni natečaj za prenovo in ureditev Nazorjevega trga, katerega del je tudi Tomosov blok. Prvonagrajeni projekt je predlagal njegovo varovanje kot arhitekturno dediščino, kjer naj bi v spodnjih etažah bile trgovine, v zgornjih terase za mlade, na vrhu pa restavracija. Idej za programe v stolpnici je več, od tega, da bi v njem lahko bil hotel, coworking prostor ..., v času do prenove pa bi lahko bil namenjen začasni rabi, pravi arhitekt Boštjan Bugarič. Foto: Arhiv Boštjan Bugarič In kot o tem še razmišlja: "Kot resnih idej (še manj za njihovo uresničitev) za vrednotenje kulturne, posebej arhitekturne dediščine ni na ravni države, se tudi v Kopru k premišljevanju prostora ne vabi najboljših strokovnjakov in urbanistov, takih, ki bi obstoječo arhitekturo zmogli cepiti z novimi funkcionalnimi vizijami. Tomosov blok zato ostaja hiša strahov, nema in propadajoča priča nekdanjega pionirskega zagona in trajen dokument pomanjkanja ustvarjalne domišljije."

Prenovljen blok z novimi vsebinami

Njegova prenova bi lahko ponudila različne programske možnosti, poudarjata arhitekt in arhitekturna zgodovinarka. Skeletna konstrukcija zgradbe omogoča veliko priložnosti pri predelavi tlorisov za druge namene; lahko bi nastali odprti, večji prostori, kjer bi mesto našla prostorna stanovanja, študentske ali hotelske sobe, coworking prostori ali drugo. S tem, kaj vse bi bilo mogoče in smiselno umestiti v koprski blok, so se na seminarju pri Boštjanu Bugariču pred leti ukvarjali tudi študentje na primorski univerzi.

Leta 2006 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala tudi javni natečaj za arhitekturno in urbanistično prenovo Nazorjevega trga. Avtorji Breda Bizjak, Ana Kravcova in Anže Zadel, prejemniki prve nagrade, so takrat predlagali varovanje Tomosove stolpnice kot arhitekturne dediščine. V spodnjih etažah so predlagali nastanek trgovin, v zgornjih deloma oblikovanje stanovanj za mlade, na terasi pa restavracijo.

Začasna raba zdaj praznega objekta

Ob spremljanju propadanja enega od praznih prostorov v Kopru, dokler se ga s prostorsko in vsebinsko prenovo spet dolgoročno in dejavno ne vključi v mesto, arhitekt Boštjan Bugarič predlaga začasno rabo. "Gre za prakso, ki pri nas ni zelo uveljavljena. To ne pomeni le oblikovanja avtonomnih in alternativnih prostorov, temveč je le ena izmed možnosti." Ob tem navede primer urbanih skupnostnih vrtov Onkraj gradbišča, ki že nekaj časa delujejo v opuščeni gradbeni jami na Resljevi ulici v Ljubljani.

Ob spremljanju propadanja nekdanjega delavskega stanovanjskega Tomosovega bloka, ki ga je v urbani krajini mogoče in treba brati kot simbol preteklih časov, pa se odpira predvsem njegova problematična sedanjost.

Prazen objekt sredi mesta je namreč mrtev prostor in poziv sočasju, okoliščinam, ki jim lahko sledimo tudi v drugih urbanih okoljih, in sicer da je ob vseh načrtovanjih o razvoju sodobnih mest, njihovih širitvah, spreminjanjih in dograjevanjih potreben premislek o že obstoječih prostorih. Pa ne le premislek, temveč tudi uresničitve v obliki prenov in vsebinskih zapolnitvah, ki bi nastajale med različnimi strokovnimi deležniki, pa tudi po načelu sodelovanja prebivalcev in prebivalk.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 48
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin