Japonski dom oz. skupnost za starejše Jikki s svojo izvedbo in zasnovo postavlja svoje standarde za bivanje v pokoju.
Da starost ne prinaša le igranja kart, brezmočnega sedenja pred oknom in opazovanja življenja zunaj ali odmika zasebnosti, omejenega samostojnega odločanja in ujetosti v ritem institucije, doma za starejše občane - nekaj od stereotipov, povezanih s starostjo skozi prakso, nagovarja japonska bivanjska skupnost starejših.
Da gre za drugačno izkušnjo skupnega preživljanja starosti, priča že njena arhitekturna zasnova.
Kot bi se znašli sledi pravljičnega naselja ali pa šotorske vasi, tako je videti kompleks za starejše Jikka, postavljen na japonskem podeželju.
Asociacij je tako več, cilj majhne skupnosti pa eden. In sicer, da lahko bivajoči v njej ohranijo kar največ podobnosti s svojim načinom življenja in aktivnostmi pred upokojitvijo. Pa tudi to, da lahko ob omejitvah, ki jih je prinesla oz. jih prinaša starost, uživajo v pametno oblikovanem domu.
Dom za upokojene, ki ga je zasnoval tokijski arhitekt Issei Suma, tako tudi prostorsko premišljeno začrtuje način bivanja, ki se v njem odvija.
Zasebno in skupno, sodobno in naravno, mirno in uživaško, tako je mogoče skozi arhitekturo opisati dom za starejše, v katerem pa se sobivanje ne zažira v posameznikove osebne potrebe in zasebnost, temveč to deluje podporno.
Skupno bivališče za starejše je sprva nastalo za upokojenki, ena je bila socialna delavka, druga kuharica.
Zasnova petih povezanih grajenih struktur, v katerih je tudi velika skupna kuhinja in dnevni prostor z jedilnico ter bazen, tako ponuja prijeten pogled v možnosti (so)bivanja na stara leta. Ob namestitvi pa Jikka za starejše v okolici skrbi tudi za tople obroke, ki jim jih dostavljajo na dom.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.