SiolNET. Digisvet Novice
3,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Na današnji dan pred tridesetimi leti so Američani dobili svoje Črno morje

Zloglasna ladja, ki je povzročila veliko črno katastrofo, je plula tudi v Trst

3,29

termometer

Exxon Valdez
Tanker Exxon Valdez v spremstvu vlačilcev odhaja iz aljaških voda proti pristanišču v San Diegu na jugu ZDA, kjer so ladjo zakrpali. Foto: ARLIS / Obalna straža ZDA

24. marca 1989 je ob obali Aljaske nasedel tanker Exxon Valdez in povzročil eno najhujših okoljskih katastrof vseh časov. Iz ladje je izteklo 41 milijonov litrov nafte, ki je prekrila za tretjino Slovenije veliko zaplato morja in v lepljivo pustinjo spremenila več kot 2.000 kilometrov obale. Nesreča je še danes, čeprav so se zgodila tudi večja razlitja nafte, sinonim za ekološko katastrofo, zanjo pa so bili krivi utrujenost posadke, preslabo vzdrževanje ladijskih instrumentov in alkohol. Ladja je leta 1991 priplula tudi v neposredno bližino Slovenije, in sicer v tržaško pristanišče.

Digisvet Ta ladja je imela najbolj nesposobno posadko vseh časov

Tri leta star tanker Exxon Valdez, poimenovan po takrat eni največjih naftnih družb na svetu Exxon in domačem pristanišču Valdez na jugu ameriške zvezne države Aljaske, je 24. marca 1989 odrinil proti Kaliforniji, a pot nesrečno končal že po preplutih nekaj deset kilometrih.

Posadke prvih helikopterjev obalne straže, ki so Exxon Valdez preletavali takoj po nesreči, so poročale, da so jih zaradi naftnih hlapov oči pekle celo na višini nekaj sto metrov. Posadke prvih helikopterjev obalne straže, ki so Exxon Valdez preletavali takoj po nesreči, so poročale, da so jih zaradi naftnih hlapov oči pekle celo na višini nekaj sto metrov. Foto: Reuters

Ob vstopu v zaliv princa Viljema je tanker zaradi ogibanja manjšim ledenim goram spremenil začrtano pot in plul malce preblizu obale, zaradi česar je opoldne po lokalnem času nasedel na grebenu blizu otoka Bligh. 

Trčenje je ladjo razparalo po dolgem in naluknjalo osem od enajstih njenih naftnih rezervoarjev. Vode zaliva princa Viljema je nato zelo hitro potemnilo okrog 41 milijonov litrov nafte, kar je bila približno petina tovora fosilnih goriv, ki ga je prevažal Exxon Valdez. 

Nesreča tankerja Exxon Valdez je minila brez človeških smrti in je s tega vidika popolno nasprotje katastrofe liberijske ladje Odyssey, ki je leto prej izlila štirikrat toliko nafte in eksplodirala v plamenih, umrlo pa je vseh 27 članov posadke. Nesreča tankerja Exxon Valdez je minila brez človeških smrti in je s tega vidika popolno nasprotje katastrofe liberijske ladje Odyssey, ki je leto prej izlila štirikrat toliko nafte in eksplodirala v plamenih, umrlo pa je vseh 27 članov posadke. Foto: Obalna straža ZDA

Ker je bila ladja ob srečanju z grebenom razmeroma blizu kopnega, nafta v nekaj dneh ni prekrila le kar okrog 7.500 kvadratnih kilometrov morske gladine, temveč so jo valovi, tok in nevihta, ki se je nad območjem razbesnela tri dni po nesreči, hitro odnesli do obale. Zapacala je skoraj 2.100 kilometrov, kar je, če izključimo otoke, okrog 300 kilometrov več od dolžine hrvaške jadranske riviere. 

Puščica prikazuje kraj, kjer se je zgodila nesreča tankerja Exxon Valdez, rdeče polje pa območje, ki ga je prizadel izliv nafte. Vir: univerza v aljaškem mestu Fairbanks. Puščica prikazuje kraj, kjer se je zgodila nesreča tankerja Exxon Valdez, rdeče polje pa območje, ki ga je prizadel izliv nafte. Vir: univerza v aljaškem mestu Fairbanks. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Nafta je okupirala velik del južne obale Aljaske. Nafta je okupirala velik del južne obale Aljaske. Foto: Narodni arhiv Aljaske

Akutna posledica nesreče tankerja Exxon Valdez ni bilo le estetsko onesnaženje aljaške obalne pokrajine, temveč dobeseden pokol tamkajšnjih živali.

Zaradi izlitja nafte je po najbolj skromnih ocenah takoj po nesreči poginilo okrog četrt milijona ptic, več tisoč tako kopenskih kot morskih sesalcev in marsikateri pripadnik nekaterih ogroženih živalskih vrst, kot so orli in kiti. Umrlo je tudi ogromno rib, natančne številke sicer niso znane.

Sesalci, ki so zaradi nafte potegnili najkrajšo, so bile morske vidre. Poginilo jih je skoraj pet tisoč, njihova populacija pa si je opomogla šele 25 let po nesreči. Sesalci, ki so zaradi nafte potegnili najkrajšo, so bile morske vidre. Poginilo jih je skoraj pet tisoč, njihova populacija pa si je opomogla šele 25 let po nesreči. Foto: Reuters

Zaradi nasedle ladje so trpeli tudi številni ljudje. Exxon Valdez je namreč tisočim prebivalcem Aljaske in sezonskim delavcem z juga ZDA vzel vir prihodkov, saj zaradi nafte nenadoma niso mogli več loviti rib in opravljati turistične dejavnosti. 

Številni ljudje, ki jih je prizadel naftni madež, so začasno službo nato dobili kot čistilci, ki so "pospravili" za Exxon Valdezom.

Exxon Valdez je imel za lokalno prebivalstvo hujše in globlje posledice kot zgolj začasen izpad dohodkov zaradi naftne onesnaženosti. Številni prizadeti posamezniki so podlegli alkoholu, razpadale so družine, delavci, ki so pomagali čistiti obalo Aljaske, pa so bolehali zaradi izpostavljenosti naftnim hlapom. Exxon Valdez je imel za lokalno prebivalstvo hujše in globlje posledice kot zgolj začasen izpad dohodkov zaradi naftne onesnaženosti. Številni prizadeti posamezniki so podlegli alkoholu, razpadale so družine, delavci, ki so pomagali čistiti obalo Aljaske, pa so bolehali zaradi izpostavljenosti naftnim hlapom. Foto: Reuters

Družba Exxon je v sodelovanju z vlado Združenih držav Amerike namreč organizirala veliko čistilno akcijo morja in kopnega, v kateri je sodelovalo več kot 11 tisoč ljudi in več kot tisoč ladij, ki so nafto z morske gladine posnele kot smetano z mleka. Izredno številčna čistilna "pehota" je z visokotlačnimi pršilniki vroče vode in posebnih kemikalij nafto medtem spirala z obale. 

Brigade čistilcev so bile sestavljene skoraj izključno iz lokalnih prebivalcev in priložnostnih delavcev. Brigade čistilcev so bile sestavljene skoraj izključno iz lokalnih prebivalcev in priložnostnih delavcev. Foto: Reuters

Za čiščenje prizadetega aljaškega primorja in plačilo odškodnin ljudem, ki jih je prizadela nesreča tankerja, je Exxon zapravil okrog štiri milijarde dolarjev, še pol milijarde pa je moral kasneje plačati za kazen, ki mu jo je naložilo aljaško sodišče. Zahtevani znesek je bil sprva sicer kar desetkrat višji, a so se pri Exxonu na odločitev sodišča večkrat pritožili.

Exxon je zaradi velikega števila osebja, ki je čistilo obalo, na Aljasko pripeljal precej takšnih plavajočih hotelov, v katerih so bivali čistilci. Exxon je zaradi velikega števila osebja, ki je čistilo obalo, na Aljasko pripeljal precej takšnih plavajočih hotelov, v katerih so bivali čistilci. Foto: ARLIS / Obalna straža ZDA

Rotor, Maersk, tanker Digisvet Ali se tankerji in tovorne ladje drastično spreminjajo?

Kdo je bil kriv za nesrečo?

Nesrečo tankerja Exxon Valdez je povzročilo več med seboj prepletenih dejavnikov. 

Za ekološko katastrofo so sprva okrivili kapitana ladje Josepha Hazelwooda, ker naj bi bil v času, ko je Exxon Valdez nasedel na greben, pijan. Hazelwood je bil res znan kot alkoholik, v letih pred nesrečo so mu zaradi popivanja tudi večkrat odvzeli vozniško dovoljenje, nekaj kozarčkov vodke je zvrnil tudi na predvečer izlitja nafte.

Eno od plovil, s katerimi so z morske gladine preusmerjali in zbirali nafto. Eno od plovil, s katerimi so z morske gladine preusmerjali in zbirali nafto. Foto: Reuters

Krmilo Exxon Valdeza je Hazelwood prav zaradi tega zaupal tretjemu častniku, sam pa je šel spat. Preiskava leta 1990 je nato razkrila, da Hazelwood v času nesreče ni bil pijan, a je obenem zanemaril svojo kapitansko dolžnost.

Tretji častnik, ki je prevzel krmilo ladje, je moral pluti po poti, ki je ni poznal, ker se je posadka Exxon Valdeza poskusila izogniti manjšim ledenim goram. Pri tem bi se moral zanašati na pomoč radarja, ki bi mu povedal, ali pluje preblizu obali, a ta ni deloval že več kot leto dni, ker naj bi ga bilo po mnenju družbe Exxon predrago popraviti in vzdrževati. 

Kraj, kjer se je ponesrečil Exxon Valdez. Do njega je priplul tudi manjši tanker, v katerega so prečrpali preostanek nafte v rezervoarjih Valdeza. Kraj, kjer se je ponesrečil Exxon Valdez. Do njega je priplul tudi manjši tanker, v katerega so prečrpali preostanek nafte v rezervoarjih Valdeza. Foto: ARLIS / Obalna straža ZDA

Družba Exxon je imela tudi velike težave s pomanjkanjem kadra. Posadke njihovih tankerjev so bile namreč zgarane, mornarji so vsak dan delali do 14-urne izmene. Povprečno število članov posadke na tankerju je bilo v času nesreče Exxon Valdeza dvakrat nižje kot deset let prej, njihovo delo pa ni bilo bistveno drugačno.

Z nafto prekrite poginule ptice na aljaški obali. Z nafto prekrite poginule ptice na aljaški obali. Foto: ARLIS / Obalna straža ZDA

Michael Rockefeller Digisvet Kaj se je zgodilo z dedičem velikega bogastva, ki je izginil sredi morja?

Kaj se je s tankerjem Exxon Valdez zgodilo po nesreči?

Ladjo so odvlekli do pristanišča v San Diegu na jugu ZDA in jo zakrpali z več kot 1.600 tonami jekla. Nato so jo preimenovali v Exxon Mediterranean oziroma Exxon Mediteran po naše in ji dodelili plovne poti v Sredozemlju. Julija 1991 je ladja priplula tudi v neposredno bližino Slovenije, in sicer je obiskala pristanišče v Trstu v sosednji Italiji:

Foto: aukevisser.nl / Arki Wagner Foto: aukevisser.nl / Arki Wagner

Exxon je ladjo kasneje preimenoval v SeaRiver Mediterranean in nato še v S/R Mediterranean. Po letu 2005 zaradi svoje zasnove - Exxon Valdez je bil namreč zgrajen kot tanker z enojnim trupom - ladja ni več smela vpluti v številna evropska pristanišča, saj je EU tisto leto sprejela uredbo, ki je močno omejila gibanje takšnih ladij.

Čeprav je nesreča tankerja Exxon Valdez šele 37. najhujši izliv nafte v okolje, še danes velja za enega najpomembnejših. Exxon Valdez je namreč močno vplival na spremembe regulacij na področju tankerskega prometa. Med drugim imajo vsi novejši tankerji zvečine prav zaradi tega dogodka danes dvojne trupe, kar pomeni, da je v primeru preluknjanja zunanjega trupa tovor še vedno na varnem v notranjem. Čeprav je nesreča tankerja Exxon Valdez šele 37. najhujši izliv nafte v okolje, še danes velja za enega najpomembnejših. Exxon Valdez je namreč močno vplival na spremembe regulacij na področju tankerskega prometa. Med drugim imajo vsi novejši tankerji zvečine prav zaradi tega dogodka danes dvojne trupe, kar pomeni, da je v primeru preluknjanja zunanjega trupa tovor še vedno na varnem v notranjem. Foto: Reuters

Tanker so leta 2008 nato kupili Kitajci in ga preimenovali v Dong Fang Ocean, namesto nafte pa je začel prevažati rudo. Leta 2010 je bil nekdanji Exxon Valdez vpleten v še eno nesrečo, in sicer je trčil z malteško tovorno ladjo Aali. Leta 2012 so se njegova popotovanja po svetovnih morjih končala, ladjo so namreč odpisali in jo pripravili na razrez. 

Na obalah Aljaske, ki jih je prizadel Exxon Valdez, je ponekod še danes mogoče naleteti na naftni žele. Okoljevarstveniki ocenjujejo, da je tamkajšnjo obalo še vedno onesnažuje nekaj deset kubičnih metrov nafte. Na obalah Aljaske, ki jih je prizadel Exxon Valdez, je ponekod še danes mogoče naleteti na naftni žele. Okoljevarstveniki ocenjujejo, da je tamkajšnjo obalo še vedno onesnažuje nekaj deset kubičnih metrov nafte. Foto: Reuters

Preberite tudi:

Rudnik Mir Digisvet Za kako veliko luknjo gre, vidiš, šele ko opaziš stanovanjske bloke Maldivi, tropski otok Digisvet Bo kmalu konec potovanj na te rajske tropske otoke? Valovi, morje, nevihta Digisvet Sredi morja so našli smrtonosno praznino, veliko za štiri Slovenije Dmitri Donskoj Digisvet Velika prevara: resnica o zakladu potopljene ruske ladje Norwegian Star Novice Britanka na Jadranu padla z ladje in v morju preživela vso noč

 

 

 

 

 

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Astrolog / 24.03.2019. ob 21:21 +5 0

    Očitno je človek sam največja ekološka katastrofa.

    +5 0
  • bog1953 / 25.03.2019. ob 10:34 +1 0

    A bogatejši je človek, večja ekološka katastrofa je. Brez izjeme.

    +1 0
  • Tim1991 / 27.03.2019. ob 01:33 0 0

    Žalostno. Španci povejo, da je GIbraltar njihov, Srbi povejo, da je Kosovo njihovo, Izraelci povejo, da je Jeruzalem njihov, Hrvati povejo, da je Piranski zaliv njihov ......... mi ? Večina Slovencev pove, da je Trst v Italiji. Vztrajnost je lepa čednost, neumnost je pa Slovencem v ponos.

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin