Sreda, 9. 12. 2020, 22.16
3 leta, 4 mesece
Raziskava Masterindex, oktober 2020
V Sloveniji vedno več ljudi s slabšim finančnim stanjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,76
6
V Sloveniji doživljamo spletno nakupovanje kot varno, nova direktiva PSD2, ki začne veljati 1. januarja 2021, pa bo to varnost še okrepila.
Medtem ko je lani 13 odstotkov vprašanih v Sloveniji dejalo, da se je njihovo finančno stanje poslabšalo, je letos slabše finančno stanje zaznalo kar 27 odstotkov slovenskih anketirancev v najnovejši raziskavi Masterindeks.
Ob več kot dvakratnem deležu tistih v Sloveniji, ki se jim je finančno stanje poslabšalo glede na lani, se je hkrati zmanjšal tudi delež tistih, ki vidijo izboljšanje svojega finančnega stanja: lani jih je bilo 29 odstotkov, letos pa 21 odstotkov.
Slabšanje povprečne finančne slike slovenskega prebivalstva bi letos vsaj delno gotovo lahko pripisali pandemiji.
A kljub temu ostaja v Sloveniji še vedno nadpolovični delež, natančneje 57 odstotkov tistih, ki jim iz meseca v mesec uspe prihraniti vsaj nekaj, še kažejo najnovejši podatki raziskave, ki jo redno izvaja finančna družba Mastercard, od leta 2009 tudi v Sloveniji. Tudi tokratna je potekala na reprezentativnem vzorcu več kot tisoč posameznikov, starih med 18 in 55 let.
Vedno več spletnih nakupov, vedno manj plačil po povzetju
Deloma zaradi splošnih trendov, deloma pa prav gotovo tudi zaradi pandemije in posledično manjše dostopnosti nenujnih trgovin se je tudi letos povečal delež rednih slovenskih kupcev prek spleta in zmanjšal delež tistih, ki prek spleta sploh ne kupujejo. Kar 88 odstotkov jih meni, da je spletno nakupovanje varno.
V času epidemije in posledično zaprtih mnogih trgovinah je spletno nakupovanje postalo nuja.
Gotovo je pandemija pomembno prispevala k več kot desetodstotni rasti plačevanja s karticami med spletnim nakupovanjem in približno enakim upadom plačila po povzetju.
Lani je namreč svoje spletne nakupe v slovenskih spletnih trgovinah s kartico plačalo 54 odstotkov sodelujočih iz Slovenije, letos pa 60 odstotkov. V istem obdobju je delež plačil spletnih nakupov po povzetju padel s 44 na 39 odstotkov.
Kartice na vrhu priljubljenosti, mobilno plačevanje pa najhitreje rastoče
Velika večina Slovenk in Slovencev (72 odstotkov) predvideva, da jim bo čez pet let priljubljeno plačilno sredstvo plačilna kartica. Za pametni telefon se je odločilo 36 odstotkov vprašanih (možnih je bilo več odgovorov, zato je seštevek čez sto odstotkov), za gotovino pa 32 odstotkov.
Večina Slovenk in Slovencev ima eno ali dve plačilni kartici, še kažejo podatki. Pandemija pa je spremenila prednostno merilo slovenskih uporabnikov pri izbiri plačilne kartice – lani je 62 odstotkov svojo kartice izbiralo zaradi širokega nabora trgovin v tujini (letos samo 48 odstotkov), letos pa je glavni razlog (56 odstotkov) širok nabor spletnih trgovin.
Kaj slovenski kupci nabavljamo prek spletnih (in mobilnih) trgovin?
Ob sicer visoki priljubljenosti plačilnih kartic pridobiva plačevanje s pametnimi telefoni vedno več podpornikov in navdušencev. Pred petimi leti je mobilno plačevanje in mobilno bančništvo uporabljala tretjina vprašanih v Sloveniji (natančneje 34 odstotkov), letos pa 57 odstotkov. Tretjina jih je pripravljena v celoti nadomestiti klasična plačila z mobilnim plačevanjem.
Z novim letom še več sistemske varnosti
Močno preverjanje pristnosti (avtentikacija) je pomembno kar 89 odstotkom vprašanih. Največ zaupamo PIN-kodi, tudi v kombinacijo z dodatnim geslom dvostopenjske avtentikacije, raste pa priljubljenost biometričnih metod avtentikacije, zlasti preverjanje prstnega odtisa.
Z novim letom pa v evropskem gospodarskem prostoru začne veljati direktiva o plačilnih storitvah PSD2, ki prinaša zahtevo po močni avtentikaciji uporabnika, torej večstopenjskem potrjevanju spletnih nakupov.
6