Petek, 18. 8. 2017, 4.38
6 let, 7 mesecev
Jernej Štrasner, Slovenec, zaposlen pri Facebooku
V Sloveniji manjka tisti preskok, da bi naredili nekaj več #intervju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
3
Med zelo redkimi Slovenci, ki kot redno zaposleni v družbi Facebook ustvarjajo storitve in funkcije istoimenskega družbenega omrežja, je 27-letni Izolčan Jernej Štrasner.
Ujeli smo ga še zadnji dan v njegovem domačem kraju pred vrnitvijo v Silicijevo dolino, ki je že dve leti njegov drugi dom. Kot kaže in kot tudi sam pravi, bo tako zagotovo vsaj še eno leto. Ali tri. Morda več. Lahko izbira, ker njegova pogodba o zaposlitvi ni časovno opredeljena.
Jernej je zaposlen pri Facebooku, v glavnem kampusu v kraju Menlo Park v Kaliforniji, kjer ima okrog 20 tisoč kolegov. "V našem nadstropju jih je pet tisoč," nam je povedal. Še kakšen Slovenec? "Kolikor jaz vem in če se ni kaj spremenilo, je samo še eden."
"Začel sem že v najstniških letih"
Ukvarja se s projektom Facebook Watch, ki pomeni preboj tega družbenega omrežja v svet pretočnega videa, filmov, nanizank in sorodnih vsebin. "Facebook Watch je neka vrste mešanice Netflixa in YouTuba, ponuja platformo in možnost gledanja videov, ki niso več naključni, kot so bili do zdaj. So videi višje kakovosti.
Platforma omogoča tudi vključitev v komentiranje in deljenje teh videov, torej je tudi družabna platforma za njihovo gledanje. Dostopna je na vseh napravah, od namiznih računalnikov do pametnih telefonov in televizorjev."
"Facebook Watch je neka vrste mešanice Netflixa in YouTuba, ponuja platformo in možnost gledanja videov, ki niso več naključni, kot so bili do zdaj."
Ampak zgolj ta opis ne razkriva njegove prave ljubezni in strasti, ki ga je poklicno pripeljala do tihooceanske obale ZDA, pravi namreč: "Že kot najstnik sem programiral za Applov operacijski sistem iOS, že deset let je, odkar sem napisal prvo aplikacijo za iPhone."
Kako se dobi službo pri Facebooku?
Veliko ljudi me to vpraša, a odgovor ni preprost. Bila so leta in leta delovanja na tem področju, programiranje, aplikacije … Veliko sem delal, že v osnovni šoli sem ustvarjal spletne strani, razstavljal računalnike, potem sem v srednji šoli začel tudi programirati za operacijski sistem iOS ... Zanimali so me računalniki v vseh pogledih, v srednji šoli pa še ni bilo velikih obveznosti in sem imel dovolj časa za vse to, kar me je zanimalo.
Po osmih letih programiranja sem poslal življenjepis in čez pol ure so mi poslali e-pošto, da bi se pogovorili z mano po telefonu. To je bil podroben tehnični pogovor, 45 minut, ki mu so sledil razgovori pri njih. Zahtevni in podrobni so bili, zanimajo jih samo dosežki in izkušnje. Nekaj otipljivega.
Niso spraševali po državljanstvu, izobrazbi …
Nihče te ne vpraša po izobrazbi, ne zanima jih nobena univerza. Tudi nihče te ne sprašuje po državljanstvu in od kod si, vso dokumentacijo z državo uredijo pozneje, ko je pogodba že podpisana.
-> Zdaj je uradno: Facebook bo vstopil v svet televizije
-> Facebook in Twitter – orodji za manipulacijo javnega mnenja
-> Se na Facebooku hvalite s fotografijami s plaže? Tatovi vam bodo hvaležni.
"Nihče te ne vpraša po izobrazbi, ne zanima jih nobena univerza. Nihče te ne sprašuje po državljanstvu in od kod si, vse dokumente z državo uredijo pozneje, ko je pogodba že podpisana."
O programiranju ste se vsega naučili sami?
Da. Veliko večino sem se naučil sam. Sreča je internet, ki ti lahko ponudi ogromno znanja, če ga le najdeš. Skoraj zagotovo sem se 90 odstotkov vsega naučil sam.
Ali je bil odhod iz Slovenije velika sprememba?
Prvič, ko sem šel v Silicijevo dolino, kot praktikant k Applu v Cupertino, o Ameriki nisem vedel več kot to, kar sem videl v filmih in medijih. Šok je bil kar velik, zlasti ker se je vse zgodilo hitro in se nisem imel časa pripravljati. Šok je bil večji, kot sem si predstavljal, predvsem pri spoznanju, kako deluje družba in kakšne so delovne navade. Ko sem potem šel tja za daljši čas, je bilo že lažje.
Kako pa ste izpeljali selitev, kako je bilo s stroški?
Vse za selitev je organiziral Facebook, pokrili so vse stroške. Slovensko podjetje pride sem, zapakirajo vse, kar želiš in potrebuješ s seboj, čez pet dni je vse v Kaliforniji.
"Prvič, ko sem šel v Silicijevo dolino, kot praktikant k Applu v Cupertino, o Ameriki nisem vedel več kot to, kar sem videl v filmih in medijih. Šok je bil kar velik, zlasti ker se je vse zgodilo hitro in se nisem imel časa pripravljati."
Kako ste si našli stanovanje?
Pri vsem pomagajo. Dodelijo ti posrednika in ti dajo najprej začasno stanovanje za en mesec, v tem obdobju greš s posrednikom na oglede in imaš načeloma s tem malo dela.
Kako daleč je vaše delovno mesto?
Deset minut z avtomobilom.
Pravijo, da so najemnine v Kaliforniji, predvsem v bližini Silicijeve doline, zelo drage. Koliko plače namenite najemnini?
Živim v novejšem enosobnem stanovanju. V ZDA si načeloma stanovanje opremljaš sam, opremljena je le kuhinja. V bližini stanovanja so vse ugodnosti, na primer dostop do javnega prevoza, fitnes in vse, kar bi potreboval. Za najemnino gre okrog 35 odstotkov dohodka. To je visoko razmerje, a še vedno ne predaleč od slovenskega, zlasti če gledamo središče Ljubljane.
"Raje uživam v trenutku, kot da bi ga hitel deliti."
Kaj najbolj pogrešate iz Slovenije?
Najbolj pogrešam to razmerje med delom in prostim časom ter kako ljudje preživljajo prosti čas. Tam se moraš, če hočeš s kom na kavo ali pivo, z večino dogovoriti dva ali tri tedne vnaprej. Dela se po ves dan, začenja se sicer pozneje, nekje med deveto in deseto, a potem ti to vzame ves dan. Ko je konec, gredo vsi domov, ker imajo poln urnik, zato nimajo volje za druženje. Nekateri seveda delajo kar še naprej, a se jaz kar zelo trudim, da bi delal samo normalnih osem ali devet ur na dan.
Kako tam preživljate proti čas?
V Kaliforniji je narava čudovita, tudi vreme je super. Gremo na sprehode, s kolegi se dogovorimo za daljši sprehod, piknik, izlete v okoliške kraje. Precej v naravi, to imamo, zato je to treba izkoristiti.
Povedali ste, da druženja tam ni veliko. Ali to pogrešate?
Najbolj pogrešam naključno druženje. Tisto, da rečeš kolegom, da gremo čez 15 minut na kavo. Tam tega ni, vse je načrtovano.
S kom pa se družite?
Veliko se družim s sodelavci, imamo tudi slovensko skupnost, predvsem Slovencev, ki delajo v Silicijevi dolini. A tudi to je treba organizirati, ni spontanosti, kot jo imamo tu.
"Nima smisla braniti se družbenih omrežij. Facebook in družbena omrežja so povsod, tudi na straneh medijev. Saj se nam ni treba aktivno udeleževati družbenih omrežij, smo že del njih. Moramo pa uporabiti zdravo pamet, kaj delimo na družbenih omrežjih in internetu na sploh."
Če bi na področju dela lahko kaj prinesli iz Kalifornije v Slovenijo, kaj bi to bilo?
Dobro vprašanje. Če na hitro pomislim, so mi je najbolj všeč njihove zagnanost, ambicioznost, delovne navade. To ustvarja veliko novih idej in novih projektov. Malo te zagnanosti in pozitivnosti, da delaš dobro, tudi več od tistega, kar zahteva služba. Slovenci smo zelo iznajdljivi, imamo zelo dobre ideje, a nam manjka tisti preskok, da bi naredili nekaj več. Če bomo pri tem vztrajali, bomo daleč prišli. Počasi sicer le vidim premike v to smer.
Kje se vidite čez pet let?
Nerad načrtujem toliko vnaprej. Načrtujem samo eno leto, v tem času, tudi čez tri leta, se zagotovo vidim tam, v Silicijevi dolini. Zelo verjetno pri Facebooku. Ogromno sem se že naučil, a se je v tako velikem podjetju mogoče še ogromno naučiti.
Kaj bi sporočili mladim v Sloveniji, ki bi želeli po podobni poklicni poti?
Mladim nadobudnežem v informacijskih tehnologijah, ki jih to zanima, bi svetoval, naj vztrajajo. Naj se prijavljajo na razpise, tudi ameriške. Naj jih ne prestrašijo velika imena in veliki projekti, naj iščejo projekte, mentorje. Sami naj iščejo informacije, sami naj se učijo. Šola ti lahko ponudi samo en del znanja, zelo teoretičnega, pri nas pa žal tudi precej omejenega, zato se je pomembno učiti sam. Pri nas bi se morali več učiti sami.
"Mladim nadobudnežem v informacijskih tehnologijah, ki jih to zanima, bi svetoval, naj vztrajajo. Naj se prijavljajo na razpise, tudi ameriške. Naj jih ne prestrašijo velika imena in veliki projekti, naj iščejo projekte, mentorje. Sami naj iščejo informacije, sami naj se učijo. Šola ti lahko ponudi samo en del znanja, zelo teoretičnega, pri nas pa žal tudi precej omejenega, zato se je pomembno učiti sam. Pri nas bi se morali več učiti sami."
Kaj vse imate na delovnem mestu? Kaj delodajalec ponuja, da bi bili zaposleni čim bolj zadovoljni? Morda tudi vrtec?
Ponuja ogromno. Vrtca sicer za zdaj ne, nekateri drugi v Silicijevi dolini ga imajo, a imamo telovadnico, vključeno s tečaji joge, telovadbe … Imamo več menz, restavracij, kamione s hrano, ki so tudi pri nas vedno bolj prisotni, frizerski salon, svojo ambulanto, banko – niti spomniti se ne morem, kaj vse imamo.
Spodbujajo te, da se zadržuješ v kampusu, nam pa življenje zelo olajša to, da imamo vse te stvari blizu. Veliko je zelenih površin, travnikov, na najnovejši stavbi tudi na strehi, kjer so še drevesa, igrišča. Wi-Fi je povsod, tudi vtičnice, nekatere kar sredi travnika, zato lahko prenosnik priključiš skoraj povsod. Sprostiti možgane v zelenem res pomaga.
Kako sodelavci komunicirate med seboj? Prek Facebooka?
Veliko komunikacij je prek Facebooka, prek Messengerja. Veliko hitrih komunikacij, zlasti z oddaljenimi sodelavci, je takšnih. Če ima kdo slušalke, mu pošlješ sporočilo in ti odgovori, ko ima čas. Ker delaš na Facebooku, je težko ločiti, ali gledaš smešnice ali delaš za razvoj.
Kako rečete Facebooku – družbeno, družabno ali socialno omrežje?
Ha! Po slovensko ne vem, kakor mi pade na pamet. Poimenovanje socialna omrežja se mi zdi malo smešno. Družabno, družbeno … Po moje je še najboljše družbeno, družabno tudi.
Kakšna bo prihodnost Facebooka in družbenih omrežij na sploh?
Niti ne razmišljam veliko o tem, ker so že na ravni, ko se v vsaki minuti našega življenja zgodi nekaj na družbenih omrežjih: novice, komunikacija s prijatelji, ogled videa. So že na tej stopnji, da so vsak trenutek z nami, mislim, da bodo razne tematike, kot so novice in video, še boljše.
"Najbolj pogrešam naključno druženje. Tisto, da rečeš kolegom, da gremo čez 15 minut na kavo. Tam tega ni, vse je načrtovano."
Ali je na družbenih omrežjih preveč informacij? Prej ali slej jih bodo uporabili za tržne namene.
Nima se smisla braniti družbenih omrežjih. Facebook in družbena omrežja so povsod, tudi na straneh medijev. Saj se nam ni treba aktivno udeleževati družbenih omrežij, smo že del njih. Moramo pa uporabiti zdravo pamet, kaj delimo na družbenih omrežjih in internetu na sploh.
Tudi državna uprava in ustanove so že na internetu, smo pa priča raznim ranljivostim – ogromno podatkov je že na voljo in je vsakega uporabnika interneta mogoče izslediti na vse mogoče načine. Če se nekdo, ki želi pridobiti neke podatke o tebi, spravi in to naredi, bo to tudi dosegel, na kakršenkoli način. Seveda pisati na Facebook, da greš jutri za tri tedne na dopust in da bo hiša tri tedne prazna, ni ravno pametno.
Ali je služba na Facebooku spremenila vaš odnos do družbenega omrežja? Koliko svojega življenja še delite?
Odkar sem na Facebooku, na družbenih omrežjih delim manj kot prej. Ne zato, ker bi vedel kakšne skrivnosti, temveč zgolj zato, ker se mi vedno manj zdi potrebno deliti vsako stvar v življenju in jo dajati na veliki zvon. Včasih seveda, a vedno manj. Raje uživam v trenutku, kot da bi ga hitel deliti.
Preberite še:
-> Kaj najhitreje izprazni baterijo vašega telefona?
-> Pet aplikacij, ki popravijo počasen pametni telefon
-> Veliko objavljate na Facebooku? Pazljivo, veliki brat vas gleda.
3