Petek, 14. 6. 2019, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Skrbi za Lego: se veliki načrt za prihodnost sploh lahko uresniči?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,60
3
Pri Legu so odločeni, da bodo v boju proti onesnaževanju okolja najprej počistili pred svojim pragom, a jim največji cilj trenutno dela kar velike težave.
Danski gigant industrije igrač Lego je pred sedmimi leti napovedal velikopotezni načrt: do leta 2030 bo vso navadno plastiko v proizvodnji legokock zamenjal z okolju prijazno plastiko iz bioloških materialov. Težava je, da zaradi izredno strogih kriterijev kakovosti, ki jih mora, še preden lahko postane legokocka, izpolnjevati biomasa, Lego še ni našel ustrezne alternative plastiki.
Biomaso, ki bi lahko nadomestila akrilonitril butadien stiren (ABS), polimer, ki ga danski proizvajalec igrač že desetletja uporablja pri izdelavi legokock, Lego razvija že sedem let, a za zdaj brez pravega uspeha, je poročal ameriški poslovni medij Wall Street Journal.
V sklopu projekta, za katerega so pri Legu ocenili, da bi jih lahko do leta 2030 stal tudi milijardo evrov, so do danes preizkusili že več kot dvesto različnih materialov in kombinacij bioloških materialov, a nobeden ni dosegel standardov kakovosti, ki so temelj proizvodnje plastičnih legokock.
To je bil eden prvih primerkov legokock, izdelanih iz bioplastike. Če bi našli pravi material, ki bi lahko v celoti nadomestil plastiko, bi bil začetek proizvodnje najverjetneje izredno drag, saj bi morali pri Legu najverjetneje posodobiti tudi ves proizvodni trakt, ki je trenutno prilagojen plastiki. A tudi takšno ceno so pri Legu pripravljeni sprejeti: čeprav se bo v podjetju spremenilo vse, se za kupce legokock namreč ne sme spremeniti nič.
Izziv, pred katerega je postavljen Center za razvoj trajnostnih materialov, za katerega je Lego leta 2015 zapravil 135 milijonov evrov in stoji ob sedežu Lega v danskem Billundu, je sicer ogromen.
Iz biomase oziroma bioplastike morajo izdelati kocko, ki bo enako trdna in vzdržljiva kot plastične kocke ter združljiva z vsemi drugimi kockami, ki so bile izdelane po letu 1958. Kocka kljub svojemu poreklu tudi ne sme biti biološko razgradljiva, saj je eno od poslanstev Lega proizvodnja igrač z življenjsko dobo več deset let.
Dozdajšnji poskusi zvečine niso obrodili sadov, izdelki iz biomase trenutno predstavljajo samo dva odstotka celotne Legove ponudbe. Bioplastične kocke so bile premehke, izgubljale so barvo oziroma niso imele leska, potem ko so jih dali na drugo kocko, jih ni bilo mogoče dobiti narazen.
Tako rekoč edina prepoznavna linija izdelkov Lego, pri kateri je v proizvodnji že vpletena bioplastika, so drevesca. Surovina zanje je sladkorni trs, iz katerega v proizvodnji pridobijo etanol, iz njega izdelajo etilen in ga podvržejo polimerizaciji, s katero nastane umetna smola, ali polietilen, iz katerega je mogoče oblikovati kocke.
Čeprav si je Lego cilj, da plastiko do leta 2030 v celoti nadomesti z bioplastiko, naložil čisto sam, si ga bo najverjetneje še naprej močno prizadeval izpolniti, saj je podjetje že nekaj časa na misiji, da postane povsem "zeleno".
Leta 2014 so tako prekinili dolgoletno partnerstvo z nizozemsko naftno družbo Shell, prvi res velik ekološki uspeh pa je Lego dosegel leta 2017, ko je oznanil, da njegovo proizvodnjo v celoti poganjajo obnovljivi viri energije.
Lego je v zadnjih letih ogromno vlagal v obnovljive vire energije. Naložba podjetja v vetrne elektrarne ob obalah Nemčije, Danske in Velike Britanije je vredna več kot 800 milijonov evrov, kar tudi za veliki Lego ni drobiž.
Naslednji korak je nato že zamenjava plastike z bioplastiko, ki pa je za zdaj še daleč za obzorjem. Morda bo kdo pripomnil "Kaj pa recikliranje obstoječih legokock?", a pri Legu so že večkrat poudarili, da tega ne počnejo, ker je polimer ABS, iz katerega je izdelana večina legokock, težko predelati za ponovno uporabo.
Lego lastnike legokock prav zaradi tega poziva, naj kock, ki jih ne potrebujejo ali ne želijo več, ne nosijo v reciklažne centre ali jih mečejo v smeti, temveč naj jih podarijo.
Preberite tudi:
3