Torek, 13. 6. 2017, 11.14
6 let, 6 mesecev
Šefi iz pekla: bi si upali delati zanje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
3
Za to, da njihove priimke danes pozna ves svet, se lahko nekateri ustanovitelji in direktorji velikih tehnoloških podjetij zahvalijo tudi svoji izjemni delovni disciplini. Za večino so delovniki trajali ali pa še vedno trajajo od zgodnjega jutra do večera, svojo občasno nečloveško delovno vnemo in ljubezen do podjetja pa so mnogi poskusili prenesti tudi na zaposlene.
Bill Gates (Microsoft)
Gates je lani v intervjuju za britanski BBC (vir) priznal, da je bil na začetku svoje poti pri Microsoftu zelo strog šef. "Moral sem paziti, da s svojimi fanatičnimi delovnimi navadami nisem preveč utrujal zaposlenih."
Bill Gates je Microsoft s prijateljem Paulom Allenom ustanovil leta 1975 in bil direktor do leta 2000, ko je položaj prepustil sodelavcu Stevu Ballmerju. Do leta 2014 je bil nato še predsednik Microsofta. Njegov zadnji poln delovni dan pri Microsoftu je bil sicer 8. januar 2008.
Kot je povedal, ni razumel smisla počitnic, na pamet pa je poznal tudi vse tablice vozil svojih delavcev. "Ob pogledu na parkirišče podjetja sem točno vedel, kdo je v službi in koga ni ter kako zgodaj kdo odhaja domov." Dodal je, da je moral to navado opustiti, ko je število zaposlenih zraslo.
Soustanovitelj Microsofta Paul Allen je leta 2011 v svojem članku za medij Vanity Fair potrdil, da je Gates ob koncih tedna temeljito preučeval Microsoftovo parkirišče ter delal evidenco, kdo je v službi in kdo ne.
Bill Gates (levo) in Paul Allen (desno)
Allen je dejal tudi, da včasih Gates preprosto ni razumel, da je delavec lahko utrujen, izžet:
"Bob Greenberg, najin prijatelj s Harvarda, ki sva ga zaposlila v podjetju, je enkrat od ponedeljka do četrtka delal kar 81 ur, da je dokončal programerski projekt. Ko ga je predal šefu, ga je Bill brez obotavljanja vprašal: 'Kdaj prideš v službo jutri?' Bob je dejal, da je nameraval vzeti prost dan, Bill pa ni mogel razumeti, zakaj bi to storil, če pa lahko pride na delo."
Preberite prispevek o desetih stvareh, ki jih niste vedeli o Billu Gatesu.
Elon Musk (Tesla, SpaceX)
Pionir na področju električnih avtomobilov in poceni poletov v vesolje je že dolgo znan po tem, da je njegov delovni teden dolg kar od 85 do 100 ur.
Osemdeset odstotkov delovnega časa Musk nameni iskanju inženirskih in oblikovalskih rešitev za svoje projekte, njegov vsakdanji urnik pa je razdeljen v petminutne časovne intervale.
Musk je večino svojega delovnega časa razpet med podjetjema Tesla in SpaceX. V prvem preživlja svoje torke, srede in četrtke, v drugem pa ponedeljke in petke. Sobote so namenjene ali podjetju SpaceX ali družini, ob nedeljah pa Musk odloži delo.
Elon Musk se med delom na telefonske klice praktično ne oglaša, da njegov e-poštni nabiralnik ne bi eksplodiral, pa uporablja e-poštni naslov, ki je znan le peščici ljudi.
Kakšen šef pa je Musk? Samega sebe ne opisuje kot mikromenedžerja, temveč še huje - kot nanomenedžerja.
V svojih podjetjih ima popoln nadzor nad vsakim, tudi najmanjšim vidikom poslovanja, kar pomeni, da se zelo pogosto vtika v svoje zaposlene. Od teh tudi pričakuje, da bodo izpolnjevali najvišje standarde dela.
Jeff Bezos (Amazon)
Ustanovitelj Amazona, največjega spletnega trgovca na svetu, je že v srednji šoli vsem najbolj ambicioznim sošolcem dal vedeti, da se bodo pri tekmovanju za naziv valedictorian - najuspešnejši dijak - potegovali za drugo mesto. Prvo je bilo namreč rezervirano zanj.
Jeff Bezos je danes tretji najbogatejši človek na svetu. Forbes vrednost njegovega premoženja ocenjuje na 82,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma 73,3 milijarde evrov.
V prvih letih po ustanovitvi Amazona je Bezos 12 ur dnevno delal od ponedeljka do nedelje, podoben tempo pa je zahteval tudi od svojih zaposlenih.
Bezosa so leta 2014 izglasovali za najslabšega šefa na svetu. Znano je, da od svojih zaposlenih zahteva ogromno in da, če gre kaj narobe, od jeze pogosto eksplodira. Mnogi mu očitajo tudi, da mu ni mar za razmere, v katerih poteka delo v Amazonovih skladiščih in odpremnih centrih.
Steve Jobs (Apple)
Ustanovitelj podjetja Apple je veljal za enega največjih tehnoloških vizionarjev vseh časov, a tudi za zelo zahtevnega šefa, ki je bil lahko tudi "velik kreten", kot so ga opisali številni zaposleni.
Jobsov delovni dan je bil pogosto dolg okrog dvanajst ur (ko je kasneje resno zbolel, malo manj), podoben časovni vložek v Apple pa je zahteval tudi od svojih zaposlenih.
"Jobs ni hotel slišati za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Poznal je samo eno," je Jobsov odnos do dela po njegovi smrti leta 2011 opisal nekdanji uslužbenec Appla (vir).
Če mu delo zaposlenih ni bilo všeč, kar se je zgodilo velikokrat, je negodoval, kričal, spravljal ob živce, demoraliziral, grozil in tudi odpuščal. Rad si je tudi vzel, kar mu je po njegovem mnenju pripadalo - v Applovi menzi se je neredko vrinil pred druge zaposlene, ki so čakali na kosilo (vir).
Drugi obraz Steva Jobsa: Mamila, laganje, nezakonski otroci
Tim Cook (Apple)
Ko je Tim Cook leta 2011 postal novi direktor Appla in nasledil Steva Jobsa, to za marsikoga zagotovo ni bilo veliko presenečenje, saj Cook velja za izjemnega deloholika.
Delovni dan Cook s pošiljanjem elektronske pošte svojim zaposlenim začne že ob pol petih zjutraj (vir). Na delo v Apple zelo pogosto pride prvi in odide zadnji.
Zdaj tega sicer ne počne več, a v zgodnjih dneh svojega načelovanja Applu je delovne skupine in sestanke, na katerih je s sodelavci načrtoval nov delovni teden, organiziral ob nedeljah zvečer.
Marissa Mayer (Yahoo)
Odhajajoča direktorica in predsednica ugašajočega internetnega velikana Yahoo! je že v času, ko je še delala za Google, zaslovela s svojimi nehumanimi 100- in večurnimi delovnimi tedni.
Znano je, da si je Marissa Mayer vsake štiri mesece privoščila enotedenski dopust, na katerem je samo spala in si polnila baterije.
Mayerjeva je bila tudi zelo naporna šefinja - še posebej živčni in utrujajoči so bili sestanki z njo. Zanimalo je ni nič drugega kot izključno posel, pogosto pa se je osredotočila tudi na zelo majhne podrobnosti, ob katerih bi marsikdo le odmahnil z roko, in v zaposlene glede teh podrobnosti vrtala do onemoglosti.
Steve Ballmer (Microsoft)
Direktor Microsofta med letoma 2000 in 2014 je bil znan po nenadnih in nepredvidljivih izbruhih jeze in veselja, slabih poslovnih odločitvah (mobilni telefon Kin in Windows RT na primer), ki so podjetje stale milijarde dolarjev in povzročile, da je več tisoč uslužbencev Microsofta izgubilo delo, ter stalnemu negodovanju glede izdelkov podjetja Apple.
Steve Ballmer je ob omembah uspehov drugih tehnoloških podjetij, v prvi vrsti Appla in Googla, večkrat eksplodiral predvsem zato, ker je bil, to ni bila skrivnost, zaljubljen v Microsoft.
Nekoč je Ballmer nekemu zaposlenemu iz roke celo iztrgal iPhone, ga položil na tla in se pretvarjal, da ga je pomendral, kasneje na sestanku pa istega zaposlenega večkrat užalil. Drugič je, potem ko je izvedel, da eden od zaposlenih zapušča Microsoft in se seli h Googlu, čez sejno sobo zalučal stol (vir).
"Nori" Ballmer med javnimi nastopi:
Carly Fiorina (Hewlett-Packard)
Carly Fiorina je kandidatka za naziv najmanj priljubljenega direktorja tehnološkega podjetja vseh časov.
Carly Fiorina se je po karieri v tehnološki sferi vrgla v politiko. Leta 2008 je bila svetovalka kandidata za predsednika ZDA Johna McCaina, leta 2010 je neuspešno kandidirala za sedež v kalifornijskem senatu, med lanskimi predsedniškimi volitvami v ZDA pa je bila tudi podpredsedniška kandidatka Teda Cruza, preden je ta izstopil iz volilne dirke proti Donaldu Trumpu in Hillary Clinton.
Hewlett-Packardu je načelovala med letoma 1999 in 2005, v tem času pa:
- s serijo vprašljivih poslovnih odločitev, v prvi vrsti z nakupom podjetja Compaq, kar je bil takrat največji računalniški prevzem v zgodovini, posredno povzročila 50-odstotni padec HP-jevih delnic, zaradi česar so odpustili kar 30 tisoč zaposlenih;
- uslužbence prepričala, da so prostovoljno sprejeli znižanje plač, nato pa na tisoče delovnih mest vseeno preselila v Azijo, "prostovoljci" pa so ostali brez dela;
- zaposlene, ki so bili na vrsti za odpuščanje, prisilila v uvajanje njihovih cenejših zamenjav.
Potem ko ji je Hewlett Packard leta 2005 ponudil več kot 40 milijonov dolarjev, da zapusti podjetje, se je med zaposlenimi razširilo prešerno sporočilo z vsebino: "Čarovnice ni več."
Preberite tudi:
3