Torek, 23. 2. 2021, 16.28
2 leti, 10 mesecev
Nepovratne spremembe pri delu
Samo vsak osmi v tehnološki panogi želi po epidemiji nazaj v pisarno vsak delovni dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
Hibridno delo, to je kombinacija dela od doma in v pisarni (za panoge, kjer je to sploh izvedljivo) je postalo najbolj zaželena oblika organizacije dela po epidemiji.
Epidemija covid-19 je sunkovito spremenila, kako delamo, okrevanje po njenem koncu bo dolgotrajno. Digitalna transformacija je med epidemijo omogočila preživetje, po epidemiji bo gonilo in nujen pogoj za okrevanje.
Mineva eno leto, odkar je bila potrjena prisotnost virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19, v Evropi in Severni Ameriki. Zanesljivo je bil prisoten na Kitajskem že prej, vedno več pa je indicev, da smo se tudi na naši celini srečali z njim vsaj nekaj mesecev prej, kot smo se tega uradno zavedali.
Napovedi so nehvaležne in predrzne
Kljub različnim napovedim, ki krožijo pri nas in po svetu, ga še ni junaka, ki bi si upal zanesljivo napovedati, kdaj bo zares konec epidemije, če sploh kdaj. Virus je nepredvidljiv in ga preprosto še vedno ne poznamo dovolj, da bi lahko njegovo vedenje spravili v razmeroma preproste matematične okvirje.
Glede virusa sars-cov-2 in epidemije je še vedno ogromno neznank, zato so napovedi nadaljnjega poteka epidemije in njenega konca, ki temeljijo zgolj na matematičnih predpostavkah, zelo predrzne in vprašljivo zanesljive.
Nimamo namreč nobenega modela, ki nam bo dal vedeti, ali bo virus lahko izzvenel, kot se je to zgodilo z marsikaterim njegovim predhodnikom, ali nas bodo nove trdovratnejše mutacije spravile pred nove izzive. Edino, kar nedvomno vemo, je, kakšne spremembe (in škodo) je virus do zdaj že povzročil, bodisi zaradi svojega neposrednega učinka bodisi kot stranski učinek naših prizadevanj, da bi ga zajezili, a za katerega kljub zelo različnim pristopom po svetu nismo vedeli in še ne vemo, kako bi to naredili bolje in hitreje.
Velikanske spremembe čez noč
V zadnjem letu je tako med drugim 1,6 milijarde učencev in dijakov v 192 državah zamenjalo šolske učilnice z zasloni svojih domačih računalnikov in tablic – če imajo srečo, da imajo dovolj zanesljivo internetno povezavo in da strežniki, na katerih v novem (ne)normalnem deluje pouk, prenesejo tako nenadno in močno povečane obremenitve.
Za 1,6 milijarde dijakov in učencev iz 192 držav se je šolanje preselilo iz učilnic na zaslone domačih računalnikov in tablic.
V svetovnem povprečju se je 80 odstotkov tehnoloških delovnih mest preselilo iz pisarn v domače okolje, je še pokazala raziskava Future Forum ameriškega proizvajalca računalnikov Dell. Tako visok odstotek je v tej panogi možen, ker sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija tem poklicem zagotavlja popolno prostorsko neodvisnost pri opravljanju dela – nekatere panoge pa svojega dela preprosto ne morejo preseliti v domove.
Pisarne morda ne bodo nikoli več polne kot nekoč
Dellova raziskava, ki sicer zajema 4.700 zaposlenih v industriji znanja v skoraj 20 državah po svetu, ni preučila Slovenije, kjer po nekaterih drugih kazalnikih nismo znali ali bili zmožni izkoristiti prednosti in priložnosti dela od doma, ki je z epidemiološkega vidika zelo učinkovit ukrep, saj v času epidemije močno zmanjšuje število interakcij med ljudmi.
Delo od doma - med epidemijo za mnoge nuja in edina možnost - bi lahko tudi po epidemiji ohranilo svojo vlogo kot del bodočega izvajanja dela v industriji znanja, tehnološki panogi in drugih delovnih mestih, kjer je to izvedljivo in smiselno.
A tudi, ko bo epidemije konec, bodo – vsaj na tehnoloških delovnih mestih – zaposleni želeli vsaj delno ohraniti delo od doma. Kot idealna rešitev se kaže hibridni model, ki bo delavcem omogočil, da svoje delovne naloge še vedno deloma opravijo na domu, del pa tako, kot nekoč – v pisarnah. Kar 72 odstotkov vprašanih želi po epidemiji ravno hibridni model, samo 12 odstotkov si želi popolne vrnitve v pisarne.
Nekaterim je posijalo sonce in zapihal močan veter v jadra
Epidemija ni prinesla samo odrekanj in nadomestkov – nekaterim je epidemija prinesla tudi nove priložnosti ali bistveno pospešila obstoječe.
Internetni ponudniki tako zaznavajo kar 30 odstotkov več podatkovnega prometa v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, kar 38 odstotkov potrošnikov je v času epidemije prvič preizkusila ali naročila neko novo digitalno storitev, o kateri pred epidemijo niso niti razmišljali.
Tudi 3D-tiskanje je doživelo zagon, saj se je izkazalo tudi kot odličen način zagotavljanja novih potreb v času izrednih razmer. S 3D-tiskalniki tiskajo zaščitno opremo, teste, kljuke, ki jih mogoče uporabljati brez dotika, in še marsikaj.
Kibernetska varnost pomembnejša kot kadarkoli
Toda daleč od tega, da bo po koncu epidemije vse nazaj na ustaljenih in brezskrbnih tirnicah. Digitalna transformacija, ki se je pokazala kot odličen zaveznik v času epidemije, bo nuja tudi po epidemiji.
Le kako se drugače spopasti z grožnjami kibernetske varnosti – število napadov v povezavi s koronavirusom se je po podatkih omenjene raziskave zgolj v prvih treh mesecih epidemije povečalo za 40-krat!
Negotovost in strahovi lahko povzročijo izgorelost
Negotovosti ravno tako še nekaj časa ne bo konec – 30 odstotkov vprašanih je zaskrbljenih, da njihovi delodajalci ne bodo uspeli preživeti naslednjih nekaj let. Nadaljnjih 60 odstotkov sicer verjame, da bodo preživeli, a se zavedajo, da bodo izgubljena še mnoga delovna mesta in da bo preteklo še več let do vrnitve v dobičkonosnost.
Ob tem ima skoraj polovica vprašanih strahove, da bodo zaradi zahtevanega hitrega utripa (digitalne) prilagoditve zaposleni pregoreli, približno enak odstotek jih meni, da njihova prilagoditev ni dovolj hitra.
