SiolNET. Digisvet Novice
7,69

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ruska elektrarna, ki buri duhove: pravijo ji plavajoči Černobil

7,69

termometer

Rusija je pred dnevi začela premikati svojo prvo plavajočo jedrsko elektrarno, ki bo z elektriko predvidoma prihodnje leto začela oskrbovati odmaknjeno mesto v provinci Čukotka na skrajnem severovzhodu države. Elektrarna sicer zelo skrbi nekatere okoljevarstvenike. Največji kritiki so jo z vzdevkom "plavajoči Černobil" med vrsticami že označili za jedrsko nesrečo, ki je samo še vprašanje časa. 

Ko bo operativna, bo plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov v dveh jedrskih reaktorjih proizvajala 70 megavatov moči, kar je dovolj, da bi z elektriko lahko oskrbovala mesto z 200.000 prebivalci. Ko bo operativna, bo plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov v dveh jedrskih reaktorjih proizvajala 70 megavatov moči, kar je dovolj, da bi z elektriko lahko oskrbovala mesto z 200.000 prebivalci. Foto: Reuters

Rusija je plavajočo jedrsko elektrarno Akademik Lomonosov, ki je ime dobila po ruskem znanstveniku Mikhailu Lomonosovu, začela graditi leta 2007.

Predvidoma prihodnje leto naj bi nadomestila jedrsko elektrarno Bilibino, najsevernejšo in najmanjšo na svetu, ki provinco Čukotka na skrajnem severovzhodu Rusije z elektriko oskrbuje že od leta 1974. 

Akademik Lomonosov ima na trupu več simbolov za atom, ki sporočajo, da se bo v njej kmalu dogajalo nekaj atomskega. Akademik Lomonosov ima na trupu več simbolov za atom, ki sporočajo, da se bo v njej kmalu dogajalo nekaj atomskega. Foto: Reuters

Dela na jedrski elektrarni Akademik Lomonosov so se začela v ruski tovarni jedrskih vojaških podmornic Sevmash, ki ima sedež v Belem morju na severu evropskega dela Rusije, nato pa je ruska vlada projekt premaknila v Baltik, natančneje v pristanišče mesta Sankt Petersburg. 

V Sankt Petersburgu so v elektrarno namestili oba jedrska reaktorja, Akademik Lomonosov pa je ob pomoči vlačilcev prvič samostojno plul leta 2010.

Prvo "kopanje" plavajoče jedrske elektrarne Akademik Lomonosov, 30. junij 2010. Prvo "kopanje" plavajoče jedrske elektrarne Akademik Lomonosov, 30. junij 2010. Foto: Reuters

Večino gradbenih del so v Sankt Petersburgu končali ta mesec in jedrska elektrarna se je v soboto poslovila od pristanišča, ki je bilo njeno domovanje skoraj zadnjih deset let.

Gradbeni delavci na bližnji ladji, natančneje ledolomilcu Arktika, ki ga poganja jedrski reaktor, opazujejo odhod plavajoče jedrske elektrarne iz pristanišča v Sankt Petersburgu. Gradbeni delavci na bližnji ladji, natančneje ledolomilcu Arktika, ki ga poganja jedrski reaktor, opazujejo odhod plavajoče jedrske elektrarne iz pristanišča v Sankt Petersburgu. Foto: Reuters

Naslednja postaja bo pristanišče v mestu Murmansk, ki leži nekako na meji med skrajnim severom Skandinavskega polotoka in ruskega polotoka Kola. V Murmansku bodo v reaktorja plavajoče jedrske elektrarne sploh prvič vstavili palice z jedrskim gorivom. 

Akademik Lomonosov se bo po preizkusih reaktorjev nato odpravil na skoraj 4.300 kilometrov dolgo plovbo prek Barentsovega morja in Arktičnega oceana do mesta Pevek v provinci Čukotka, ki bo postalo nov dom jedrske elektrarne.

Le kaj se bo zgodilo, če pride cunami, se sprašuje Greenpeace

Plavajoča jedrska elektrarna od odhoda iz Sankt Petersburga sicer dviguje precej prahu, največ zaslug za to pa ima predvsem okoljevarstvena organizacija Greenpeace, ki je elektrarno Akademik Lomonosov oklicala za plavajoči Černobil.

Černobil je beseda, ki jo povezujemo z najhujšo jedrsko nesrečo vseh časov, ko je v černobilski jedrski elektrarni 26. aprila 1986 močno počilo, z radioaktivnimi delci pa je bil nato dolgo onesnažen zrak nad večjim delom celinske Evrope. Kliknite fotografijo in preberite zgodbo o sobi pod Černobilom, v katero še dolgo ne bo smel vstopiti nihče. Černobil je beseda, ki jo povezujemo z najhujšo jedrsko nesrečo vseh časov, ko je v černobilski jedrski elektrarni 26. aprila 1986 močno počilo, z radioaktivnimi delci pa je bil nato dolgo onesnažen zrak nad večjim delom celinske Evrope. Kliknite fotografijo in preberite zgodbo o sobi pod Černobilom, v katero še dolgo ne bo smel vstopiti nihče. Foto: Wikimedia Commons

Greenpeace opozarja, da lahko morebitna nesreča močno ogrozi arktični ekosistem, ki je že tako ali tako pod velikim pritiskom zaradi globalnega segrevanja in drugih dejavnikov.

Elektrarno lahko ogrozi popotresni poplavni val oziroma cunami ali pa celo teroristični napad, svari Greenpeace. Čeprav je malo verjetno, da bodo teroristi za tarčo izbrali jedrski reaktor na strehi sveta, pa je regija, kamor odhaja Akademik Lomonosov, potresno sicer res med aktivnejšimi v Rusiji.

Kamčatka, polotok, na katerega na jugu meji Čukotka, je po nekaterih merilih znan tudi kot potresno in ognjeniško središče sveta (na fotografiji Petropavlosk, največje mesto na Kamčatki).  Kamčatka, polotok, na katerega na jugu meji Čukotka, je po nekaterih merilih znan tudi kot potresno in ognjeniško središče sveta (na fotografiji Petropavlosk, največje mesto na Kamčatki).  Foto: Thinkstock

Rosatom, podjetje, ki je zgradilo plavajočo jedrsko elektrarno Akademik Lomonosov, očitke okoljevarstvene organizacije Greenpeace zavrača s pojasnilom, da je za varnost jedrskih reaktorjev na krovu Akademik Lomonosova dobro poskrbljeno in da so praktično imuni proti cunamijem in drugim naravnim nesrečam.

Jedrska elektrarna tudi upošteva vse standarde in priporočila mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA ter ne pomeni nobene nevarnosti za okolje, so še zatrdili v družbi Rosatom.


Preberite tudi:

Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mateju@yandex.com / 30.04.2018. ob 19:18 +5 - 2

    napišite še kaj o razvoju dogodkov v fukushimi, ki se je dejansko zgodila za razliko od teh foušljivih zapisov. na podobnem projektu so delali tudi američani in kitajci. če bi to dosegli američani bi isti študent pisal kot o novi "zmagi" naših zaveznikov.

    +5 - 2
  • Cervantes / 01.05.2018. ob 07:38 +3 - 1

    Najbrž se splača. Kaj bi se pa v primeru resnega tsunamija zgodilo recimo z NewYorkom, se pa noben greenpissovec ne praša. Ampak, če rusko, je bad. Idioti.

    +3 - 1
  • modrooki / 03.05.2018. ob 12:09 +1 0

    Analogija z letalstvom: Letala iz leta 1920 (vsega 15 let po izumu tehnologije) so bila manj varna kot današnja. Ko so gradili Fukushimo, so jo gradili s 15 let zrelo tehnologijo. Danes smo z JE na razvojni stopnji Boeing 747 (60 let tehnologije). Stvari so varne. Problem so predvsem še obratujoče zastarele elektrarne.

    +1 0
delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin