Sreda, 11. 4. 2018, 4.07
6 let
Mučnih 48 ur: zgodovinski incident, ki bi pri nas življenje obrnil na glavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,06
1
Mavretanija je v začetku tega meseca postala prva država v zgodovini, ki ji je poškodovan podmorski kabel za prenos podatkov povsem vzel dostop do interneta. Kaj je povzročilo poškodbo kabla, zaradi katere je ta velika afriška država s štirimi milijoni prebivalcev popolno internetno temo doživljala kar 48 ur, še ni znano, je bil pa dogodek vnovično opozorilo, kako ranljiv je svetovni internet v resnici.
Takole je videti podvodni internetni kabel, ki prečka ocean. Na obali je zavarovan z obilno zaščitno ovojnico, ki preprečuje morebitne poškodbe ali vandalizem, na morskem dnu pa groženj zvečine ni, zato tam potrebe po takšni zaščiti ni. Čeprav povezujejo ves svet, so podmorski internetni kabli pravzaprav precej piškavi, njihov premer meri približno toliko kot vrtna cev.
Čeprav živimo v dobi brezžičnega povezovanja, okrog 99 odstotkov teže svetovnega interneta na plečih še vedno nosijo kabli, ki ležijo na morskih tleh in med seboj z internetom povezujejo celine.
Poglejte si zemljevid vseh internetnih kablov, ki so napeljani prek svetovnih oceanov:
Ko prek aplikacije na mobilnem telefonu Slovenec prijatelju v Ameriki pošlje sporočilo, to sicer potuje brezžično, a le do bazne postaje ali usmerjevalnika. Ta sporočilo najprej posreduje prek kablov po Evropi, nato pa sporočilo prestopi na kabel, ki prečka Atlantski ocean. Ker te informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, to je okrog 300 tisoč kilometrov na sekundo, je ta pot opravljena zelo hitro.
Takšnih kablov je na svetu trenutno okrog 450. Eden od teh kablov, označen je s kratico ACE, je dolg 17.000 kilometrov, povezuje pa Evropo in zahodno obalo Afrike:
ACE ni edini podmorski kabel na tej relaciji, družbo mu namreč delajo še štirje kabli, se pa skoraj izključno na ACE za dostop do interneta zanaša šest držav: Sierra Leone, Liberija, Gvineja, Gvineja Bisau, Gambija in Mavretanija.
Kaj se je zgodilo v Mavretaniji?
Kot so razkrili v komunikacijskem podjetju Dyn, je kabel ACE 30. marca v bližini Noukachotta, prestolnice Mavretanije, staknil poškodbo, ki je v omenjenih državah povzročila internetne motnje. Daleč najbolj jo je skupila Mavretanija, ki je ostala povsem brez interneta, stanje pa se ni izboljšalo do 1. aprila, ko so kabel ACE popravili.
Mavretanija je s tem postala prva država v zgodovini, ki se je zaradi okvare podmorskega internetnega kabla zavila v popolno internetno temo. Podobni incidenti so se že dogajali, a tako grobo odrezan od povezanega sveta do zdaj ni bil še nihče.
Hud internetni mrk so med 30. marcem in 1. aprilom doživeli tudi v Sierri Leone, a zanj ni bila odgovorna samo poškodba podmorskega kabla, temveč tudi tamkajšnja vlada. V Sierri Leone ob pomembnih političnih dogodkih namreč pogosto "ugasnejo" internet za precej državljanov, ravno v tistem obdobju pa je v Sierri Leone potekal drugi krog predsedniških volitev.
Kaj ali celo kdo je poškodoval kabel, ne ve nihče
Poškodbe podmorskih internetnih kablov, ki povzročijo internetne mrke, so se do zdaj zvečine dogajale zaradi ladijskega prometa, predvsem zaradi mrež ribiških plovil in ladij, ki po morskem dnu vlečejo sidra, in zaradi naravnih pojavov, kot so potresi ali cunamiji.
Vsako leto se zaradi omenjenih dejavnikov pojavi okrog 100 poškodb podmorskih kablov. Večino takšnih incidentov povzročijo ladje. Tehnične okvare kablov so zelo redke, morski psi pa jih v nasprotju z znanim mitom ne grizejo.
Zakaj je bil poškodovan kabel ob obali Mavretanije, za zdaj še ni znano. V nekaterih medijih so se že pojavile govorice, da je šlo morda za namerno dejanje. Navsezadnje se je ob afriški celini nekaj takega enkrat že zgodilo - leta 2013 so egipčanske oblasti aretirale tri potapljače, ki so prerezali podvodni internetni kabel.
Strokovnjaki za informacijsko varnost pa tudi za nacionalno varnost iz številnih držav so sicer že večkrat opozorili, da so podmorski internetni kabli razmeroma lahke tarče morebitnih skrajnežev, ki bi lahko s tovrstno sabotažo povzročili komunikacijsko krizo svetovnih razsežnosti.
Preberite tudi:
Napeljali kabel, kot ga še ni bilo: bo naš internet hitrejši?
1