Sreda, 26. 8. 2020, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Pozabite Teslo in rakete: to je najbolj nor projekt Elona Muska
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,72
6
Neuralinkov vmesnik za neposredno komunikacijo možganov z računalniki so nekateri primerjali z avtomobilsko diagnostiko. Podobno kot serviser, ki avtomobil ob prižgani oranžni lučki priklopi na tester in preveri kodo napake, bi lahko osebo, ki jo boli glava ali ima duševne težave, z Neuralinkovo tehnologijo priklopili na računalnik in takoj ugotovili, kaj je narobe. Zunanji del vmesnika sicer ne bo videti takole, temveč naj bi bil v obliki enega samega izhoda USB-C.
Za petek je napovedana predstavitev enoletnega napredka enega najbolj kontroverznih projektov podjetniškega multipraktika Elona Muska. Gre za podjetje Neuralink, ki se ukvarja z iskanjem načina, kako misli prenesti v računalnik. Šušlja se, da bodo pri Neuralinku v petek oznanili začetek poskusov na človeških prostovoljcih.
Elon Musk, ki je sicer zaslovel z električnimi avtomobili Tesla in raketami SpaceX, je podjetje Neuralink v tajnosti ustanovil leta 2016. Javnost je za novi Muskov projekt izvedela leto dni pozneje, šele lani pa smo po dveh letih skoraj popolnega molka izvedeli več o tem, s čim natančno se Neuralink ukvarja.
O Neuralinku smo dolgo vedeli zgolj to, da želijo v podjetju razviti učinkovit način za prenos človeških misli v računalnik. Lani so prvič povedali, da bodo tehnologijo v človeške možgane vgradili s kirurškim posegom, ki ga bo opravil robot. Letos bodo morda pokazali prvega prostovoljca, ki je šel pod robotski "nož".
Podjetje je razvilo način, kako v možgane vsaditi na tisoče zelo tankih vlaken in jih povezati z mikročipi, ki bodo lastniku možganov omogočali hitro komunikacijo z računalniki in drugimi povezanimi napravami samo z uporabo misli.
Kot je na lanski sploh prvi tiskovni konferenci Neuralinka pojasnil Elon Musk, so tehnologijo že uspešno preizkusili na živalih, izrazil pa je tudi upanje, da bodo prve človeške poskusne zajčke z dovoljenjem FDA (zvezna agencija ZDA za hrano in zdravila) s tehnologijo opremili v roku enega leta.
Prve poskuse so pri Neuralinku opravili na podganah in – to je Elon Musk (na fotografiji drži mikrofon) že razkril, pa pravzaprav še ne bi smel – na opicah. "Imamo opico, ki je računalnik upravljala samo s svojimi možgani," je na lanski tiskovni konferenci Neuralinka povedal Musk in si prislužil neodobravajoč komentar enega od svojih glavnih inženirjev (v beli srajci), ki je napol v šali in napol zares dejal, da je "mislil, da tega še ne bomo razkrili, ampak zdaj je, kar je."
Neuradno bo človeške prostovoljce z vgrajenim Neuralinkovim možganskim vmesnikom za pogovarjanje z računalniki Elon Musk predstavil v petek, 28. avgusta, ko bo imel Neuralink dogodek, na katerem bodo povedali več o enoletnem napredku projekta.
Ta informacija sicer še ni potrjena, je pa Elon Musk na družbenem omrežju Twitter že zatrdil, da bodo na dogodku v živo pokazali aktivnost nevronov oziroma živčnih celic.
Will show neurons firing in real-time on August 28th. The matrix in the matrix.
— Elon Musk (@elonmusk) July 30, 2020
Živo bitje se v kiborga spremeni z invazivnim kirurškim posegom
Neuralink namerava v možgane vsaditi od lasu veliko tanjša vlakna z elektrodami, ki bodo zaznavala aktivnost možganskih nevronov in jih posredovala podkožnim čipom.
Čip in umetna možganska vlakna v primerjavi s kovancem za en ameriški cent. Posamezno vlakno je približno štirikrat tanjše od človeškega lasu. Elon Musk pravi, da so vlakna velika približno tako kot nevroni. "Če v možgane že tlačiš tujke, potem naj bodo vsaj majhni oziroma naj bodo podobni stvarem, ki so že tam," se je pošalil.
Čipi bodo električne signale raztolmačili in jih poslali do brezžične enote za uporabnikovim ušesom, ki bo komunicirala z računalnikom ali pametnim telefonom.
Z možgani bo mogoče hkrati povezati več kot deset tisoč vlaken (po 1.024 na vsakega od največ desetih podkožnih čipov), kar je veliko več od drugih sistemov, ki jih za stimulacijo delov možganov danes uporabljajo določeni posamezniki, na primer Parkinsonovi bolniki.
Robotski kirurg za vsajanje vlaken (desno) je videti strašljivo, a pri Neuralinku upajo, da bo vsaditev umetnih vlaken v človeške možgane z robotom sčasoma postala tako rutinski postopek kot danes laserska odprava dioptrije.
Za vsaditev vlaken v možgane je Neuralink v sodelovanju z vrhunskimi nevrokirurgi razvil posebnega robota, ki je vsaj za zdaj videti kot šiviljski stroj iz grozljivke.
Robot bo v človeško lobanjo za vsaditev vlaken izvrtal luknje s premerom manj kot enega centimetra in jih po končanem posegu zapolnil tako, da bodo manjše od dveh milimetrov.
Pri Neuralinku ne skrivajo dejstva, da so pri njihovem delu nujni poskusi na živalih. Musk je sicer poudaril, da za podgane skrbijo lepo, a se obenem tudi morda malce neposrečeno pošalil, da jim je sodelovanje pri poskusih Neuralinka priskrbela karma, ker so v srednjem veku Evropi prinesle kugo.
Za koga je takšna modifikacija telesa?
Kot so povedali na lanski tiskovni konferenci, bo Neuralinkova rešitev sprva namenjena ljudem, ki imajo iz različnih razlogov poškodovano hrbtenjačo, zaradi česar ne morejo uporabljati rok in nog.
Omogočila jim bo učinkovitejši ter predvsem hitrejši nadzor računalnikov in pametnih telefonov, na primer, kasneje, ko in če bo tehnologija za zunanjo stimulacijo hrbtenjače dovolj napredovala, pa morebiti tudi povrnitev določenih telesnih funkcij.
A olajšanje življenja invalidom je zgolj majhen prvi korak v Muskovem velikem načrtu za prihodnost Neuralinka.
Projekt Neuralink najverjetneje izvira iz Muskovega strahu pred umetno superinteligenco
Ena glavnih, če ne kar glavna motivacija za Muskovo misijo vzpostavitve stalnega komunikacijskega kanala med človeškimi možgani in sodobno tehnologijo je najverjetneje Muskov velik strah pred umetno superinteligenco, katere pojav je po mnenju ogromno znanstvenikov le še vprašanje časa.
Elon Musk je namreč že večkrat izrazil skrb, da bi človeštvo ob vzponu umetne superinteligence, torej umetne inteligence, ki bi bila pametnejša od ljudi, ali začelo močno zaostajati na intelektualni ravni, kar je zelo verjetno tudi po mnenju svetovno znanih futurologov, kot je Ray Kurzweil, ali pa celo izumrlo.
Elon Musk velja za podjetnika, ki rešuje velike probleme človeštva. Med drugim velja za enega od utemeljiteljev sodobnega spletnega bančništva (PayPal), sodobnega serijskega električnega avtomobila (Tesla), cenejših prevozov tovora in morda kmalu tudi posadke v vesolje (SpaceX). Odpraviti želi tudi dolge potovalne čase (Hyperloop in Boring Company), z Neuralinkom pa želi zagotoviti, da bo lahko človeštvo živelo v sožitju z umetno inteligenco, ko ta postane pametnejša od nas.
Kot je lani dejal Musk, bo vsakršna umetna superinteligenca, tudi če bo povsem benigna, kar pomeni, da ljudem ne bo škodovala, sposobnosti ljudi prehitela tako ali tako. "Tole bo zvenelo čudno, a tehnologija, kot je ta, ki jo razvija Neuralink, bo človeštvu omogočila živeti v sožitju z umetno superinteligenco," je svoje mnenje o prihodnosti izrazil Musk.
Prepričan je tudi, da se bodo milijoni ljudi slej ko prej odločili za tehnološko nadgradnjo svojih teles. "Ne bo se zgodilo čez noč, trajalo bo zelo dolgo, a menim, da je to nekaj, kar bo močno vplivalo na nadaljnji razvoj civilizacije," je lani še dejal Musk.
Preberite tudi:
6