Sreda, 27. 6. 2018, 18.36
5 let, 9 mesecev
Na slovenskem nebu čez en mesec prizor tisočletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
2
27. julija 2018, torej čez natanko mesec dni, bo na nebu nad Evropo, Afriko in večjim delom Azije mogoče spremljati najdlje časa trajajoči popolni lunin mrk v 21. stoletju. Prehod Lune skozi zemljino senco, med katerim bomo lahko videli delni mrk, bo trajal skoraj štiri ure, popoln mrk pa eno uro in 43 minut.
Lunin mrk tisočletja bodo lahko v noči s 27. na 28. julij najbolje videli prebivalci Bližnjega vzhoda, osrednje Azije in vzhodne Afrike. V večjem delu Evrope, torej tudi na slovenskem nebu, bo mrk viden ob Luninem vzhodu, torej 27. julija v večernih urah.
Začetek popolnega luninega mrka nad Slovenijo bo po napovedih astronomov malo pred 21.30, opazovali pa ga bomo lahko okrog 103 minute. Luna bo nato počasi začela izstopati iz Zemljine sence, v tem času bomo lahko opazovali še delni mrk.
Kako nastane lunin mrk
Mrk se bo zgodil, zato ker bo polna Luna zašla v Zemljino senco. To pomeni, da bo njena pot okrog Zemlje 27. julija začrtana tako, da se bo znašla natanko za Zemljo v položaju, kjer je ne bodo mogli doseči sončni žarki.
Graf, ki prikazuje, kje bo lunin mrk 27. julija viden najbolje (belo - viden, črno - mrka ne bo mogoče videti). Največ sreče bodo tokrat imeli v Afriki in Aziji, najmanj pa v Severni Ameriki in v večjem delu Oceanije.
Julijski mrk bo še posebej dolgo trajal zato, ker bo Luna Zemljino senco prečkala točno po sredini, kar pomeni, da bo skozi njo potovala dlje, in ker bo Luna takrat v apogeju, ki označuje točko, na kateri je Luna od Zemlje najbolj oddaljena. Ker bo zaradi tega na videz manjša, bo Zemljino senco prečkala dlje.
Takole velika Luna med julijskim mrkom ne bo, saj bo na točki največje oddaljenosti od Zemlje, bo pa med popolnim mrkom najverjetneje podobne barve.
Nekaj sončnih žarkov se bo do Lune tudi med popolnim mrkom najverjetneje sicer le prebilo skozi Zemljino ozračje. Ko se to zgodi, se Luna obarva rahlo rdečkasto, zaradi česar ji takrat pravimo tudi krvava Luna.
Preberite tudi:
2