SiolNET. Digisvet Novice
1,93

termometer

  • Messenger
  • Messenger
25 let javnega zavoda Arnes

"Medtem ko so nemški učenci klikali po simulatorjih, so slovenski učenci v svojih šolah že imeli pravi internet!"

1,93

termometer

Marko Bonač, ARNES

Na slovenski poti v internet in digitalno dobo ima zelo pomembno vlogo javni zavod Arnes, ki prav te dni proslavlja 25 let svojega obstoja.

Javni zavod Arnes (okrajšava angleškega imena Academic and Research Network of Slovenia) je, zlasti za slovenske univerze in raziskovalne ustanove ter vse z njimi povezane ustanove, od prvega dneva svojega obstoja pomenil vstopnico v svet interneta.

Danes ima javni zavod Arnes še veliko več nalog kot zagotavljanje ključne e-infrastrukture in namenskih storitev za njihovo delovanje, krog svojega delovanja pa je razširil tudi na šole, knjižnice, muzeje, gledališča ter druge organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture.

O Arnesu gotovo največ ve njegov direktor Marko Bonač, ki je v tem zavodu od samega začetka.

Kako se je leta 1992 rodila ideja za ustanovitev Arnesa?

Internet so na začetku uporabljali raziskovalci, predvsem v ZDA. Za tem se je počasi razširil v Evropo. Ker je znanost mednarodna, so naši raziskovalci takrat začutili potrebo po tem novem načinu hitrega prenosa informacij – internet je bil takrat predvsem način za pošiljanje sporočil in prenašanje računalniških datotek.

Del strežniške sobe javnega zavoda Arnes Del strežniške sobe javnega zavoda Arnes Foto: ARNES

Na začetku je vsaka univerza poskušala vzpostavljati tovrstne stike z drugimi sama, kmalu pa smo ugotovili, da je najbolj ekonomično, če se v državi ustanovi posebna organizacija, ki povezovanje zagotavlja vsem drugim.

Kdo je bil najmočnejši zagovornik te nove pobude?

Predvsem Tomaž Kalin, ki je bil takrat direktor Instituta Jožef Stefan ter poznal potrebe raziskovalne sfere in dogajanja v drugih državah. Prepričal je takratnega ministra za znanost Petra Tanciga, da bi majhna investicija v nov javni zavod veliko pomenila za razvoj raziskovanja v Sloveniji. In tako je – čeprav v časih, ko je bilo težko najti sredstva za nove investicije – nastal Arnes.

Kdo so bili ustanovni člani Arnesa?

Arnes je bil ustanovljen kot javni zavod, v svetu so bili predstavniki ministrstva za znanost in ministrstva za šolstvo ter nekateri profesorji z Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Imenovan sem bil za v. d. direktorja in kar nekaj časa sem bil tudi edini zaposleni v Arnesu. Prvo navezo smo nato tvorili z Avgustom Jaukom, ki je bil prvi "mrežar", in Benjaminom Zwittnigom, prvim sistemcem. Vsi trije smo še danes na Arnesu in še vedno imamo, tako kot pred 25 leti, radi gore, po slovenskih vrhovih pa imajo, in to ni naključje, imena tudi vsi Arnesovi strežniki.

"Povsem resnično je dejstvo, da je bila Slovenija po zaslugi Arnesa, okoliščin in dobrega sodelovanja v 90. letih med vodilnimi v Evropi pri uvajanju interneta v šole, kar je spodbudilo izredno hitro širitev uporabe te tehnologije." "Povsem resnično je dejstvo, da je bila Slovenija po zaslugi Arnesa, okoliščin in dobrega sodelovanja v 90. letih med vodilnimi v Evropi pri uvajanju interneta v šole, kar je spodbudilo izredno hitro širitev uporabe te tehnologije."

Koliko ustanov in posameznikov je bilo povezanih v Arnes v letu 1992?

V letu 1992 je Arnes ponujal storitve štirim raziskovalnim institucijam: Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru, Institutu Jožef Stefan in Kemijskemu inštitutu. Ocenjevali smo, da je storitve uporabljalo okoli 2.000 raziskovalcev.

Koliko ustanov in posameznikov je danes povezanih v Arnes?

Zdaj povezujemo več kot 1.470 članic, uporabnikov pa je po naši oceni 250 tisoč. Rekli bi lahko, da smo v četrt stoletja povezali četrt milijona ljudi.

Kaj so bile ob ustanovitvi glavne naloge zavoda Arnes?

V začetku je bila glavna naloga Arnesa sploh omogočiti dostop do interneta, elektronske pošte, postavitev spletnih strani – to so bile ključne zadeve. Pa seveda vzpostavitev ključne nacionalne infrastrukture, kot je register slovenskih domen, delovanje spleta, povezovanje slovenskih ponudnikov v stičišču SIX. Zelo hitro se je pokazala potreba po ustanovitvi SI-CERT za koordinacijo varnostnih incidentov.

Stenar je verjetno najbolj znan slovenski internetni računalnik iz 90. let prejšnjega stoletja. "Ni naključje, da so vsi strežniki na Arnesu imenovani po slovenskih vrhovih," pojasnjuje direktor javnega zavoda Arnes Marko Bonač. Stenar je verjetno najbolj znan slovenski internetni računalnik iz 90. let prejšnjega stoletja. "Ni naključje, da so vsi strežniki na Arnesu imenovani po slovenskih vrhovih," pojasnjuje direktor javnega zavoda Arnes Marko Bonač. Foto: ARNES

Kako so se v 25 letih naloge spreminjale oziroma dopolnjevale?

Potrebe so rasle, naslednji večji korak je bil narejen, potem ko nas je ministrstvo za šolstvo prosilo, da tudi šolam, ki bi to želele, omogočimo internetno povezavo. Od takrat povezujemo tudi šole. Razvijali smo različne storitve; nekatere za vse, recimo videokonference, druge bolj za šole, na primer spletne učilnice, ali raziskovalce, tudi s povezovanjem superračunalniških zmogljivosti.

Seveda tudi potrebe po zelo zmogljivih povezavah hitro naraščajo, zato je bil pomemben projekt IR optika. Prav tako so pomembni drugi veliki projekti informatizacije, recimo v šolstvu, pri katerih Arnes lahko veliko pomaga.

Predvsem pa uporabnike tudi izobražujemo, jim pomagamo in jih ozaveščamo na vse pomembnejšem področju varnosti.

Tako smo se leta 1995 prijavljali v takrat najpomembnejši slovenski internetni računalnik Stenar. Tako smo se leta 1995 prijavljali v takrat najpomembnejši slovenski internetni računalnik Stenar. Foto: ARNES Katere dejavnosti Arnesa danes prihajajo najhitreje v ospredje?

Ves ta čas je prisotna velika potreba po podpori pri uvajanju novih tehnoloških rešitev, prenosu znanja, veliko izobražujemo in usposabljamo. Ozaveščanje o spletni oz. informacijski varnosti zadnja leta spada med najbolj izpostavljene in zaželene dejavnosti Arnesa. Usmerjeno je tako na posebne ciljne skupine, kot so šole, kot tudi na splošno javnost, mala in srednje velika podjetja.

Kaj štejete za največji dosežek Arnesa?

Povsem resnično je dejstvo, da je bila Slovenija po zaslugi Arnesa, okoliščin in dobrega sodelovanja v 90. letih med vodilnimi v Evropi pri uvajanju interneta v šole, kar je spodbudilo izredno hitro širitev uporabe te tehnologije. Od prvih raziskovalcev in znanstvenikov do učiteljev in učencev, ki so tehnologijo širili na starše. Šlo je za pravi učinek domin.

Kaj je bil po vaših izkušnjah največji izziv za Arnes v začetku njegovega delovanja?

Bila sta dva izziva: kako poenotiti infrastrukturo in kako zagotoviti primerna finančna sredstva.

Kako se je to pokazalo v praksi?

Ko je tehnologija omogočila povezave institucij tako znotraj države kot s sorodnimi institucijami v tujini, so se najprej poskušala vzpostaviti za posamezne raziskovalne smeri ločena računalniška omrežja. Kmalu so ekonomski razlogi pokazali, da je smiselno imeti enotno računalniško omrežje za ves spekter znanosti. Druga težava je bila tehnološka: takrat je tekmovalo več standardov, kako povezovati računalnike, šele po nekaj letih je prevladal standard, ki ga danes imenujemo internet.

Finančno Arnes ni zahteval veliko sredstev, bil pa je nov javni zavod in v tistih časih takoj po ustanovitvi države Slovenije je bilo težko najti dodatna proračunska sredstva v ta namen.

"V Sloveniji bi na splošno morali narediti več za uporabo vseh možnosti, ki jih ponuja internet. Velikokrat se mi zdi, da večina ljudi internet uporablja le za iskanje podatkov." "V Sloveniji bi na splošno morali narediti več za uporabo vseh možnosti, ki jih ponuja internet. Velikokrat se mi zdi, da večina ljudi internet uporablja le za iskanje podatkov."

Kaj pa danes?

Na Arnesu izjemno velik poudarek namenjamo spoštovanju zasebnosti in varnosti podatkov, uporabniki pa se dostikrat sploh ne zavedajo, da njihovi podatki z uporabo nekaterih komercialnih storitev niso več varni, zasebni. Tu govorimo o podatkih učencev in učiteljev, znanstvenih raziskavah, podatkih s področja medicine …

Na drugi strani ima Arnes zelo omejena finančna sredstva za razvoj širokega spektra storitev, ki jih našim uporabnikom, med katerimi so raziskovalci in znanstveniki, komercialna podjetja sploh nočejo ponuditi. V tem namreč ne vidijo finančnih interesov, za napredek znanosti, razvoja in raziskav ter same družbe pa so te storitve izjemno pomembne. Srečujemo se tudi s pomanjkanjem kadrov, dela je na Arnesu vedno dovolj, le nas je premalo. Pri nas nikomur ne more biti dolgčas.

Omenili ste, da je varnost postala pomembna in zaželena dejavnost Arnesa. Kako ste se je lotili?

Prav Arnes je tisti, ki je prvi v Sloveniji prepoznal pomembnost zagotavljanja informacijske varnosti in pred več kot 20 leti ustanovil odzivni center SI-CERT. Temu tudi v tujini priznavajo njegovo strokovnost in neodvisnost. V kratkem času je tudi program ozaveščanja varninainternetu.si, ki nastaja pri nas, dosegel rezultate, ki so jih pohvalili v Evropski komisiji. Danes SI-CERT sprejema vedno nove naloge, saj se družba pospešeno digitalizira, tveganja informacijske varnosti pa imajo vse pomembnejši vpliv.

Javni zavod Arnes sodeluje tudi pri uresničitvi številih dogodkov, kjer svoje moči združujejo slovenska in tuja umetnost in kultura ter napredne komunikacijske tehnologije in storitve. Javni zavod Arnes sodeluje tudi pri uresničitvi številih dogodkov, kjer svoje moči združujejo slovenska in tuja umetnost in kultura ter napredne komunikacijske tehnologije in storitve. Foto: ARNES

Kako je raslo število registriranih domen v vrhnji domeni .si?

Register .si upravlja vrhnji strežnik za domeno .si in s tem skrbi za delovanje slovenskega spleta. Lahko bi rekli, da skrbi za slovensko spletno identiteto. Za domeno, ki je aprila prav tako praznovala 25 let obstoja, smo imeli leta 1992 v Sloveniji registriranih 16 domen. Leta 1997 smo prebili tisočico, leta 2001 pa število deset tisoč registriranih domen. Pred petimi leti smo presegli sto tisoč domen .si, danes pa je registriranih že več kot 124 tisoč domen. Domena .si je prva izbira slovenskih uporabnikov, kar je velik uspeh.

Kako poteka sodelovanje Arnesa z drugimi sorodnimi ustanovami v Evropi in po svetu?

V vsaki evropski državi – pa tudi druge po svetu – obstaja organizacija, ki ima podobne naloge kot Arnes. Vse te organizacije med seboj tesno sodelujejo, saj je njihova glavna naloga podpirati znanost, ki je vedno mednarodna, tako da morajo biti vse storitve, ki jih ponujamo, mednarodno usklajene. To sodelovanje na evropski ravni podpira tudi Evropska komisija, ki želi spodbujati raziskovalno dejavnost z ustrezno infrastrukturo ter omogočiti vsem evropskim državam čim boljše in čim bolj enakopravne raziskovalne pogoje.

"Na Arnesu izjemno velik poudarek namenjamo spoštovanju zasebnosti in varnosti podatkov, uporabniki pa se dostikrat sploh ne zavedajo, da njihovi podatki z uporabo nekaterih komercialnih storitev niso več varni, zasebni." "Na Arnesu izjemno velik poudarek namenjamo spoštovanju zasebnosti in varnosti podatkov, uporabniki pa se dostikrat sploh ne zavedajo, da njihovi podatki z uporabo nekaterih komercialnih storitev niso več varni, zasebni."

Kateri projekti in storitve so sad tega mednarodnega sodelovanja?

Za raziskovalce je pomembno povezovanje s kolegi v tujini, s katerimi sodelujejo v projektih, kot so CERN, ELIXIR in CLARIN, izredno hitre in namenske povezave omrežja GÉANT, povezovanje superračunalniških omrežij doma, SLING, in v tujini, na primer PRACE, EGI ... Od uporabe teh e-infrastruktur ima neposredne koristi tudi gospodarstvo. Vsi skupaj uporabljajo globalne storitve, katerih delovanje omogočamo. Brezžično omrežje Eduroam tako zagotavlja brezplačen in varen brezžični dostop v 85 državah sveta.

Kako bi ocenili stanje interneta v Sloveniji v primerjavi z državami v regiji in drugod po svetu?

Lahko rečemo, da je stanje interneta in njegova razvitost primerljiva s povprečnim stanjem v Evropi. Slovenija ima v primerjavi z večino držav prednost v razvitosti interneta in njegovi uporabi v šolski sferi. To prednost smo ohranili vse od sredine 90. let. Takrat je gostujoča predavateljica iz Nemčije na eni od šolskih konferenc razlagala, da na šolah učenci s pomočjo programov na CD-jih simulirajo klikanje po spletnih straneh, v Sloveniji pa so imeli učenci takrat že dostop do pravega interneta.

Kako bi razmere lahko še izboljšali?

V Sloveniji bi na splošno morali narediti več pri uporabi vseh možnosti, ki jih ponuja internet. Velikokrat se mi zdi, da večina ljudi internet uporablja le za iskanje podatkov.

Detajl iz strežniške sobe javnega zavoda Arnes leta 2002 Detajl iz strežniške sobe javnega zavoda Arnes leta 2002 Foto: ARNES

Arnes je leta 2014 prejel odlikovanje za zasluge. Kako so utemeljili to nagrado?

Na področju IKT smo bili pred 25 leti resnično pionirji in do danes ostajamo med ključnimi organizacijami za vpeljavo novih omrežnih tehnologij v slovenski prostor, zato smo na odlikovanje še posebej ponosni. Utemeljitev se je glasila tako: "Po zaslugi Arnesa se je Slovenija zelo zgodaj, tako rekoč med prvimi, priključila tistim državam, ki so razvijale in širile medmrežne povezave akademskih in izobraževalnih okolij, od tam pa tudi gospodarstva, javne uprave, medijev in drugih. Arnes je vseskozi v stiku z najnovejšim tehnološkim razvojem, osrednjo vlogo pa ima tudi pri zagotavljanju internetne varnosti."

Ali ste prejeli še kakšno nagrado?

Arnes je prejel tudi častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva, v sklopu projekta IR optika so sodelavci v 35 muzejev in galerij pripeljali brezplačne internetne povezave v omrežje ARNES s hitrostjo vsaj enega gigabita v sekundi ter omogočili uporabo novih tehnologij.

Kaj so trenutni projekti Arnesa?

Eden je že omenjen in zelo uspešen projekt IR optika. Zmogljive optične povezave je takrat dobilo več kot 750 zavodov s področja izobraževanja, znanosti in kulture, pred tem jih je bila velika večina na mnogo počasnejših tehnologijah xDSL.

Leta 2007, ko je nastala ta fotografija, so bile strežniške sobe javnega zavoda Arnes navzven (ne pa tudi po zmogljivosti računalnikov) že dokaj podobne današnjim. Leta 2007, ko je nastala ta fotografija, so bile strežniške sobe javnega zavoda Arnes navzven (ne pa tudi po zmogljivosti računalnikov) že dokaj podobne današnjim. Foto: ARNES

V tem letu začenjamo izvajanje štiriletnega Programa nadaljnje vzpostavitve IKT-infrastrukture v vzgoji in izobraževanju. Na skoraj 950 vzgojno-izobraževalnih zavodih bomo zgradili nova brezžična omrežja, nakupili IKT-opremo ter razvijali nove e-storitve in e-vsebine, s tem pa izobraževanje popeljali v digitalno dobo.

Kaj pa slovensko superračunalniško omrežje?

Slovensko superračunalniško omrežje je prav tako izjemen primer sodelovanja na področju porazdeljenih visokozmogljivih računskih kapacitet za znanost in raziskave v Sloveniji, poteka pa vse od leta 2009. Gruča Arnesa, ki zajema več kot 4.400 jeder, je vsem slovenskim raziskovalcem na voljo povsem brezplačno. Tako omogočamo sodelovanje pri mednarodnem eksperimentu ATLAS v CERN-u, kar štiri odstotke izračunov, potrebnih za dokazovanje Higgsovega bozona, smo opravili v "majhni" Sloveniji.

Po zaslugi superračunalnika je slovenska ekipa iz IJS zmagala na tekmovanju Evropske vesoljske agencije, lahko pa omenim tudi izjemno delo, ki ga s superračunalnikom opravljajo na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko UKC Ljubljana in sodelavci Kemijskega inštituta.

Arnes, sodelavci Foto: ARNES

Kaj od tega nas bo najbolj navdušilo in kdaj?

Upam, da nas bodo kmalu navduševale nove izkušnje povezanih prostorov, v katerih se dogajajo umetniški performansi – koncerti, gledališče –, kakršne preizkušajo sosedi v Italiji in Avstriji. Arnes je že nekajkrat sodeloval v podobnem projektu, povezava, ki omogoča hkratne koncerte Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Konservatorija Giuseppe Tartini v Trstu, je že danes precej enkratna v svetovnem merilu.

Kakšen bo internet čez pet let in kakšen bo takrat Arnes?

Po 25 letih delovanja je naša najbolj izpostavljena dejavnost to, da izobražujemo, svetujemo in ozaveščamo, kako lahko pametno in ne napačno ali lahkomiselno uporabljamo tehnologijo, ki nam je na voljo. Dandanes veliko govorimo o manipulacijah, prevarah, lažnih novicah, nadzoru in izgubi zasebnosti. Kakšen bo internet in posledično tudi svet čez pet let, je odvisno od nas vseh, Arnes pa se bo potrudil, da s svojim znanjem pripomore k čim boljši družbi. To vidimo kot del svoje naloge.

Kaj sodelavce Arnesa najbolj motivira za delo?

Delo na Arnesu prinaša prav posebno zadovoljstvo, ki odtehta tudi veliko boljše plačilo v zasebnem sektorju. Vzemimo za primer programiranje mobilnih aplikacij, kjer ustvarjalec v svojem delu ne vidi konkretnega prispevka za razvoj družbe. Na Arnesu je naše delo velikokrat zelo lepo poplačano z odzivom uporabnikov, zadovoljnih raziskovalcev, ki so odkrili nekaj novega z Arnesovim superračunalnikom, in šolnikov, ki lahko učencem učinkoviteje prenašajo znanje za prihodnost.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 35
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin