Četrtek, 31. 3. 2022, 17.27
2 leti
Je konec enega najbolj kontroverznih poglavij epidemije covid-19?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,19
41
Brazilska študija je največja do zdaj, ki je ovrgla trditev o domnevni učinkovitosti ivermektina pri zgodnjem zdravljenju bolezni covid-19. V teku je še nekaj študij podobnega obsega, njihovi izsledki pa bodo najverjetneje znani v prihodnjih mesecih.
Ivermektin, antiparazitik, ki so ga predvsem nasprotniki cepljenja slavili kot čudežno zdravilo proti bolezni covid-19 in farmacijo obtoževali, da poskuša prikriti njegovo učinkovitost, v resnici ni kaj prida koristen pri preprečevanju hospitalizacij, razkriva ena najbolj obsežnih študij do zdaj, v kateri je sodelovalo več kot 1.300 covidnih pacientov.
Ivermektin je bil in še vedno je favorit medicinske in laične alternative, ki je načeloma nasprotovala preprečevanju širjenja koronavirusne bolezni z epidemiološkimi ukrepi in cepljenjem. Uživanje ivermektina, ki je sicer že desetletja uveljavljeno zdravilo za odstranjevanje zajedavcev, so kljub opozorilom pristojnih zdravstvenih in farmakoloških institucij predlagali za zgodnje zdravljenje bolezni covid-19.
Začetni veter v jadra je ivermektin dobil s študijo in vitro, ki je dokazala, da lahko zelo visoke koncentracije ivermektina res uničijo viruse (vendar pa so bile koncentracije tako visoke, da bi uničile tudi osebo, ki bi jih uživala), in z določenimi manjšimi kliničnimi študijami ter metaanalizami, ki pa so se kasneje izkazale za hudo pomanjkljive (več o tem preberite malce nižje v sivem okvirju ali kliknite tu).
V začetku novembra sta na portalu Siol.net močno odmevali zgodbi Slovencev, ki sta na družbenih omrežjih Facebook in Twitter dokumentirala svoj boj z boleznijo covid-19. Oba sta se poskusila zdraviti z ivermektinom, a neuspešno in pristala sta v bolnišnici na kisiku.
Ivermektin nima omembe vrednega učinka, pravijo znanstveniki v ozadju ene najobsežnejših študij o ivermektinu in covid-19
Tako kritiki kot podporniki ivermektina so dolgo opozarjali, da še ni bila opravljena res obsežna in ustrezno organizirana študija, ki bi potrdila oziroma ovrgla trditve ene ali druge strani (pa čeprav je celo farmacevtski gigant Merck, pri katerem so iznašli ivermektin, zagotavljal, da antiparazitik proti bolezni covid-19 ne bo naredil nič).
Izsledki prav takšne študije so bili v sredo objavljeni v eni najuglednejših medicinskih znanstvenih publikacij na svetu The New England Journal of Medicine. Gre za študijo Učinek zgodnjega zdravljenja z ivermektinom pri pacientih z boleznijo covid-19.
V študiji brazilskih znanstvenikov, ki je lani potekala v dvanajstih bolnišnicah v Braziliji, je sodelovalo 3.515 covidnih bolnikov, ki so imeli simptome koronavirusne bolezni največ sedem dni. Razdelili so jih v tri skupine - 679 bolnikov je prejelo zgodnje zdravljenje z ivermektinom, 679 bolnikov je prejelo placebo, preostale pa so zdravili na druge tako konvencionalne kot eksperimentalne načine.
Ivermektin je predvsem favorit nasprotnikov cepljenja. Med njimi jih precej verjame, da so farmacija, zdravstvene institucije in svetovne vlade del globalne zarote, katere namen je prikriti učinkovitost ivermektina za zdravljenje bolezni covid-19, saj naj bi bil kot generik preveč poceni, da bi bil dobičkonosen.
Pomembna je bila predvsem primerjava enako velikih skupin bolnikov, ki sta prejeli ivermektin oziroma placebo. Študija je bila dvojno slepa, kar pomeni, da ne bolniki in ne znanstveniki niso vedeli, kdo je prejel ivermektin in kdo placebo.
Na koncu študije bistvenih razlik v hospitalizacijah med bolniki, ki so prejemali ivermektin, in bolniki, ki so prejemali placebo, ni bilo, so sklenili znanstveniki. Poudarili so, da zgodnje zdravljenje z ivermektinom nima omembe vrednega oziroma klinično pomembnega vpliva na število hospitalizacij zaradi bolezni covid-19.
"Izsledki naše raziskave se skladajo s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, ki opozarja, da so dokazi o učinkovitosti ivermektina proti bolezni covid-19 zelo trhli," so še zapisali ter napovedali, da jih bodo zaradi še vedno velike podpore ivermektinu laična javnost in "paramedicinske" skupine najverjetneje kritizirale.
Ivermektin: čudežno zdravilo, a za gliste, ne za covid-19. Tistemu, ki trdi drugače, grozijo s smrtjo.
S klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so konec avgusta letos sporočili, da slovensko zdravstvo za zdravljenje bolezni covid-19 ivermektina ne uporablja, saj ni dovolj dokazov, da bi bilo to zdravilo učinkovito. "Zelo opevana egiptovska študija, ki je trdila, da ivermektin zelo zmanjša smrtnost pri bolnikih z boleznijo covid-19, je bila nedavno umaknjena s spletišča Research Square zaradi močnega suma, da gre za izmišljene podatke," so pojasnili.
Ivermektin sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odkrila William Campbell in Satoshi Ōmura, biokemika pri ameriškem farmacevtskem gigantu Merck. Ivermektin velja za eno najpomembnejših zdravil na svetu, saj je zelo učinkovit antiparazitik, ki se uporablja za preprečevanje okužb s paraziti tako pri ljudeh kot živalih. Campbell in Ōmura sta si za svoje odkritje leta 2015 razdelila Nobelovo nagrado za medicino.
Ivermektin se je kot morebitni kandidat za učinkovito zdravilo proti bolezni covid-19 začel omenjati kmalu po začetku pandemije.
Prvi testi so bili obetavni: v petrijevki, torej v laboratorijskih pogojih, je ivermektin zavrl razmnoževanje koronavirusa sars-cov-2 v ledvičnih celicah opic oziroma koncentracijo virusa v celicah zmanjšal za kar pettisočkrat. Za dosego takšnega rezultata je bila sicer potrebna količina zdravila, ki bi bila ob ustreznem prilagajanju razmerja prenevarna za človeško zdravje.
Nekatere študije in klinični testi, katerih namen je bil ugotoviti, ali ivermektin obolelim s koronavirusom dejansko pomaga pri preprečevanju hujšega poteka bolezni ali smrti, so se sprva zdeli obetavni, a se je kasneje izkazalo, da so se dogajale metodološke napake oziroma celo odkrito potvarjanje podatkov.
Med bolj znanimi podporniki ivermektina v Sloveniji je bila zdaj že nekdanja poslanka Levice Violeta Tomič (od njenih stališč o medicini se je Levica uradno distancirala in se z njimi ne strinja). Da ivermektin razdvaja zdravstveno stroko, je trdila tudi nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc. To je bilo do določene mere sicer res, toda na bregu zagovornikov ivermektina je bila le peščica predstavnikov stroke, na bregu dvomljivcev v njihovo učinkovitost pa vsi drugi vključno z veliko večino institucij.
V začetku julija lani je bil objavljen sveti gral za podpornike ivermektina – obširna metaanaliza 24 kliničnih testov, katere sklep je bil, da je smrtnost pri pacientih, ki so prejeli ivermektin, za 56 odstotkov nižja kot pri pacientih v kontrolni skupini.
Toda avtorji metaanalize so le mesec dni pozneje sami objavili popravek in zahtevo za umik raziskave, saj so v nekaterih kliničnih testih, zajetih v študiji, odkrili metodološke nepravilnosti oziroma navajanje lažnih podatkov.
Andrew Hill, britanski farmakolog in vodja raziskave, je zaradi objave popravka oziroma umika prvotne študije začel prejemati celo grožnje s smrtjo. Pošiljali so mu jih proticepilci in zanikovalci nevarnosti koronavirusa, ki niso hoteli sprejeti novih odkritij, povezanih z ivermektinom.
Oktobra lani je Hill s sodelavci nato izdal novo metaanalizo kliničnih testov (januarja letos je bila objavljena tudi uradno), iz katere sledi, da za zdaj ni dovolj dokazov, da bi ivermektin bistveno vplival na boljše možnosti preživetja bolezni covid-19.
Umiki študij, ki naj bi dokazovale učinkovitost ivermektina pri zdravljenju bolezni covid-19, so se lani sicer vrstili kot po tekočem traku. Umaknjena je bila tudi odmevna libanonska raziskava, katere avtorji so v vzorec pacientov vključili osebe, ki niso obstajale. Avtorji večine umaknjenih študij so se z umiki tudi strinjali oziroma jih predlagali sami, nekateri pa še naprej zagovarjajo svoje ugotovitve.
Ivermektin so promovirale tudi nekatere svetovno znane osebe. Najbolj je zagotovo izstopal ameriški voditelj podcastov Joe Rogan, ki je trdil, da je covid-19 prebolel predvsem zaradi ivermektina. Njegove številne dezinformacije o koronavirusni bolezni in cepljenju so platformo za pretočno predvajanje glasbe in podcastov Spotify, na kateri je Joe Rogan superzvezdnik številka ena, Spotify pa ga za ekskluzivni dostop do njegovih vsebin tudi mastno plačuje, prisilile v uvedbo sistemskih sprememb, saj so Spotify zaradi Roganovih neumnosti začeli zapuščati nekateri slavni glasbeniki.
Zagovornikov ivermektina ne prepriča niti farmacevtski gigant, ki bi imel z odobritvijo tega zdravila za zdravljene covida dobiček
Dokler ne bo znanih več podatkov oziroma dokler ne bodo opravljeni obsežnejši in bolj dosledni klinični testi, so uporabo ivermektina za zdravljenje simptomov bolezni covid-19 ljudem odsvetovale že številne mednarodne avtoritete s področja zdravstva, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, ameriška Uprava za hrano in zdravila, Evropska zdravstvena organizacija. V Sloveniji sta podobno stališče izrazila UKC Ljubljana in Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Odklonilno stališče do uporabe ivermektina za zdravljenje bolezni covid-19 je objavil tudi ameriški farmacevtski gigant Merck, pri katerem so sicer odkrili in pred 40 leti kot prvi na svetu začeli tržiti ivermektin. Pri Mercku so zapisali, da za zdaj ni nobenih dokazov, da ivermektin kakorkoli pomaga pacientom z boleznijo covid-19.
Kljub priporočilom zdravstvene stroke in farmacije je bil ivermektin v nekaterih državah lani oziroma je ponekod še vedno na voljo tistim, ki ga želijo uporabiti za boj proti bolezni covid-19. Med drugim je odobren na Slovaškem in Češkem, v Mehiki, Indiji in Peruju. Indija in Peru sta zdravljenje pacientov z ivermektinom sicer že opustila, saj ni bilo dovolj dokazov, da dejansko preprečuje smrti oziroma težak potek bolezni covid-19.
41