Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Četrtek,
11. 4. 2019,
9.59

Osveženo pred

5 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,82

14

Natisni članek

črna luknja vesolje nedeljska znanost znanost digizgodbe

Četrtek, 11. 4. 2019, 9.59

5 let

Genialka iz ozadja: njeno ime bodo kmalu poznali po vsem svetu

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4,82

14

Katherine Bouman, Katie Bouman | Ta fotografija je nastala kar nekaj časa pred včerajšnjim razkritjem javnosti. Katie Bauman ob pogledu na črno luknjo, ki jo je pravzaprav pomagala odkriti, ni mogla skriti navdušenja. | Foto Facebook

Ta fotografija je nastala kar nekaj časa pred včerajšnjim razkritjem javnosti. Katie Bauman ob pogledu na črno luknjo, ki jo je pravzaprav pomagala odkriti, ni mogla skriti navdušenja.

Foto: Facebook

Sredino razkritje prve fotografije črne luknje ne bi bilo mogoče brez 29-letne Katherine Bouman. Do zdaj razmeroma neznana ameriška znanstvenica je namreč napisala računalniški algoritem, ki je analiziral podatke osmih velikih svetovnih teleskopov in observatorijev ter ustvaril prizor, ki je včeraj spisal novo pomembno poglavje v zgodovini raziskovanja vesolja. 

Novice Najpametnejše dekle na svetu? Pravijo ji naslednji Einstein.

Črne luknje ne moreš kar šklocniti s fotoaparatom

Fotografiranje črne luknje ali določenih drugih res zelo oddaljenih oziroma temnih vesoljskih objektov ni tako preprosto kot pritisk na sprožilec fotoaparata, ki je usmerjen proti Luni, so ob včerajšnjem razkritju zgodovinske fotografije, na kateri je viden obris črne luknje, poudarili znanstveniki projekta Event Horizon Telescope.

Osem velikih svetovnih radijskih teleskopov in observatorijev, ki so sodelovali v projektu, je namesto tega dolgo časa zbiralo podatke o elektromagnetnem valovanju, ki je prihajalo iz smeri galaksije Messier 87 oziroma iz lokacije v galaksiji, kjer je črna luknja.

Polje radijskih teleskopov ne more fotografirati v klasičnem smislu, temveč preži na elektromagnetno valovanje, ki prihaja iz regije vesolja, v katero so usmerjene antene. Podatke, ki jih pri tem pridobi, v obliko, ki nam pokaže, kako je galaksija, meglica ali katero drugo vesoljsko telo videti, nato predela računalniški program. | Foto: Reuters Polje radijskih teleskopov ne more fotografirati v klasičnem smislu, temveč preži na elektromagnetno valovanje, ki prihaja iz regije vesolja, v katero so usmerjene antene. Podatke, ki jih pri tem pridobi, v obliko, ki nam pokaže, kako je galaksija, meglica ali katero drugo vesoljsko telo videti, nato predela računalniški program. Foto: Reuters

Ogromno količino zbranih podatkov je bilo nato treba predelati v grafično obliko, ki bi jo lahko znanstveniki pokazali svetu. To zadolžitev je imel računalniški algoritem, ki ga je napisala ameriška znanstvenica Katherine Bouman:

Boumanova, ki ima doktorat iz računalništva in elektrotehnike z univerze MIT, najprestižnejšega tehnološkega inštituta na svetu, je algoritem, ki je imel ključno vlogo pri razkritju črne luknje, razvijala tri leta. Njeno delo je potekalo v največji tajnosti: s čim se ukvarja, je vedela le peščica znanstvenikov in njenih najožjih sodelavcev.

Katie Bouman ob sodelovanju pri velikih znanstvenih projektih, kakršen je bil proces vizualizacije črne luknje s pomočjo računalniškega algoritma, trenutno dela kot profesorica računalništva na tehnološkem inštitutu v Kaliforniji.  | Foto: MIT Katie Bouman ob sodelovanju pri velikih znanstvenih projektih, kakršen je bil proces vizualizacije črne luknje s pomočjo računalniškega algoritma, trenutno dela kot profesorica računalništva na tehnološkem inštitutu v Kaliforniji. Foto: MIT

Laurene Powell Jobs
Novice Ena najbogatejših Zemljank: vsi poznajo njen priimek, kaj pa njo?

Največji izziv je bilo narediti algoritem, na katerega ne bi vplivalo dozdajšnje prepričanje znanstvenikov o tem, kako naj bi bile videti črne luknje, je za medije v sredo pojasnila Boumanova.

Zaradi tega je skupaj z ekipo sodelavcev ustvarila več algoritmov, ki so imeli različne parametre za obdelavo podatkov, ki jih je zbiral projekt Event Horizon Telescope. A na koncu so vsi pokazali zelo podoben rezultat: ognjen obroč s temno sredico:

Najtežje je bilo biti tiho

Boumanova je v sredo še priznala, da je bila ena stvar še bolj zahtevna od razvoja prelomnega računalniškega algoritma: biti tiho po tem, ko so z ekipo sodelavcev prvič videli črno luknjo. 

Da je Katherine Bouman uspel izredno velik dosežek, dokazujejo objave ameriškega tehnološkega inštituta MIT na družbenem omrežju Twitter. Ne le, da nastopa v večini tvitov, ki jih je MIT objavil v zadnjih 24 urah, primerjajo jo celo s slavno računalničarko Margaret Hamilton:

Spomnimo: Margaret Hamilton je leta 1969 napisala računalniški algoritem za vesoljski program Apollo 11, ki je na Luno postavil prvega človeka. Hamiltonova velja tudi za avtorico izraza softverski inženiring, ki pomeni inženirski pristop do razvoja programske opreme, torej s sistematičnim preizkušanjem vsake vrstice programske kode posebej v praksi. 

Preberite tudi:

Črna luknja
Novice Zgodovinski dan za človeštvo: to je prva fotografija črne luknje #video
Izstrelitev, raketa, balistična raketa, izstrelek
Novice Božja palica: orožje, ki bi ga ustavili težje kot atomsko bombo
Velika modra luknja, Belize
Novice Končno se je nekdo potopil na dno najslavnejše luknje na svetu
Stadia, Google
Novice Google je pokazal ogromno novost, ki za milijone ljudi spreminja pravila igre
McDonald's Celje, McDonald's, McDonalds
Novice Poteza za prihodnost McDonaldsa: bomo tam kmalu zapravili več?
Ne spreglejte