Četrtek, 11. 4. 2019, 9.59
5 let, 7 mesecev
Genialka iz ozadja: njeno ime bodo kmalu poznali po vsem svetu
Sredino razkritje prve fotografije črne luknje ne bi bilo mogoče brez 29-letne Katherine Bouman. Do zdaj razmeroma neznana ameriška znanstvenica je namreč napisala računalniški algoritem, ki je analiziral podatke osmih velikih svetovnih teleskopov in observatorijev ter ustvaril prizor, ki je včeraj spisal novo pomembno poglavje v zgodovini raziskovanja vesolja.
Črne luknje ne moreš kar šklocniti s fotoaparatom
Fotografiranje črne luknje ali določenih drugih res zelo oddaljenih oziroma temnih vesoljskih objektov ni tako preprosto kot pritisk na sprožilec fotoaparata, ki je usmerjen proti Luni, so ob včerajšnjem razkritju zgodovinske fotografije, na kateri je viden obris črne luknje, poudarili znanstveniki projekta Event Horizon Telescope.
Osem velikih svetovnih radijskih teleskopov in observatorijev, ki so sodelovali v projektu, je namesto tega dolgo časa zbiralo podatke o elektromagnetnem valovanju, ki je prihajalo iz smeri galaksije Messier 87 oziroma iz lokacije v galaksiji, kjer je črna luknja.
Polje radijskih teleskopov ne more fotografirati v klasičnem smislu, temveč preži na elektromagnetno valovanje, ki prihaja iz regije vesolja, v katero so usmerjene antene. Podatke, ki jih pri tem pridobi, v obliko, ki nam pokaže, kako je galaksija, meglica ali katero drugo vesoljsko telo videti, nato predela računalniški program.
Ogromno količino zbranih podatkov je bilo nato treba predelati v grafično obliko, ki bi jo lahko znanstveniki pokazali svetu. To zadolžitev je imel računalniški algoritem, ki ga je napisala ameriška znanstvenica Katherine Bouman:
3 years ago MIT grad student Katie Bouman led the creation of a new algorithm to produce the first-ever image of a black hole.
— MIT CSAIL (@MIT_CSAIL) April 10, 2019
Today, that image was released.
More info: https://t.co/WITAL1omGl
2016 story: https://t.co/QV7Zf2snEP#EHTblackhole #EventHorizonTelescope pic.twitter.com/u6FBswmGDZ
Boumanova, ki ima doktorat iz računalništva in elektrotehnike z univerze MIT, najprestižnejšega tehnološkega inštituta na svetu, je algoritem, ki je imel ključno vlogo pri razkritju črne luknje, razvijala tri leta. Njeno delo je potekalo v največji tajnosti: s čim se ukvarja, je vedela le peščica znanstvenikov in njenih najožjih sodelavcev.
Katie Bouman ob sodelovanju pri velikih znanstvenih projektih, kakršen je bil proces vizualizacije črne luknje s pomočjo računalniškega algoritma, trenutno dela kot profesorica računalništva na tehnološkem inštitutu v Kaliforniji.
Največji izziv je bilo narediti algoritem, na katerega ne bi vplivalo dozdajšnje prepričanje znanstvenikov o tem, kako naj bi bile videti črne luknje, je za medije v sredo pojasnila Boumanova.
Zaradi tega je skupaj z ekipo sodelavcev ustvarila več algoritmov, ki so imeli različne parametre za obdelavo podatkov, ki jih je zbiral projekt Event Horizon Telescope. A na koncu so vsi pokazali zelo podoben rezultat: ognjen obroč s temno sredico:
The first ever image of a black hole.
— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) April 10, 2019
Taken by Event Horizon Telescope. #EUFunded.#RealBlackHole. pic.twitter.com/seOgqfkuYL
Najtežje je bilo biti tiho
Boumanova je v sredo še priznala, da je bila ena stvar še bolj zahtevna od razvoja prelomnega računalniškega algoritma: biti tiho po tem, ko so z ekipo sodelavcev prvič videli črno luknjo.
Da je Katherine Bouman uspel izredno velik dosežek, dokazujejo objave ameriškega tehnološkega inštituta MIT na družbenem omrežju Twitter. Ne le, da nastopa v večini tvitov, ki jih je MIT objavil v zadnjih 24 urah, primerjajo jo celo s slavno računalničarko Margaret Hamilton:
Left: MIT computer scientist Katie Bouman w/stacks of hard drives of black hole image data.
— MIT CSAIL (@MIT_CSAIL) April 10, 2019
Right: MIT computer scientist Margaret Hamilton w/the code she wrote that helped put a man on the moon.
(image credit @floragraham)#EHTblackhole #BlackHoleDay #BlackHole pic.twitter.com/Iv5PIc8IYd
Spomnimo: Margaret Hamilton je leta 1969 napisala računalniški algoritem za vesoljski program Apollo 11, ki je na Luno postavil prvega človeka. Hamiltonova velja tudi za avtorico izraza softverski inženiring, ki pomeni inženirski pristop do razvoja programske opreme, torej s sistematičnim preizkušanjem vsake vrstice programske kode posebej v praksi.
Preberite tudi:
14