SiolNET. Digisvet Novice
2,79

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali se tankerji in tovorne ladje drastično spreminjajo?

2,79

termometer

Rotor, Maersk, tanker
Foto: Maersk Tankers

Danski Maersk, največja ladijska družba na svetu, je ta teden začel resno preizkušanje tehnologije, ki bo kmalu morda za vselej spremenila podobo tovorne ladje. Na 245-metrski tanker Maersk Pelican so namestili rotorja, ki sta videti kot dimnika, a sta v resnici jadri. Pogonsko silo, ki ladjo vleče naprej, rotorja proizvajata po zaslugi fizikalnega principa, ki mu pravimo Magnusov učinek. 

S 1. januarjem 2020 bodo morali ladijski prevozniki začeti upoštevati nov ekološki pravilnik Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki prinaša ogromno spremembo: najvišja dovoljena vsebnost žvepla v ladijskem gorivu ne bo več 3,5-odstotna, temveč zgolj še 0,5-odstotna. 

Ladijski prevozniki bodo zaradi tega morali začeli kuriti čistejše gorivo, ki pa je tudi precej dražje. Danska družba Maersk ocenjuje, da se bodo stroški goriva samo za njene kontejnerske ladje (Maersk Line) zaradi okoljevarstvenega ukrepa IMO leta 2020 povečali za okrog 1,7 milijarde evrov.

Maersk Line je za gorivo že lani zapravil 2,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bo šlo za občutno višji izdatek za gorivo. Na fotografiji MV Maersk Mc-Kinney Moller, ki je bila ob splovitvi leta 2013 največja kontejnerska ladja na svetu. Maersk Line je za gorivo že lani zapravil 2,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bo šlo za občutno višji izdatek za gorivo. Na fotografiji MV Maersk Mc-Kinney Moller, ki je bila ob splovitvi leta 2013 največja kontejnerska ladja na svetu. Foto: Reuters

Da jih prihajajoča sprememba po žepu vendarle ne bi udarila preveč, bo družba Maersk v prihajajočih mesecih začela preizkušati rešitev, ki je stara že skoraj sto let, a je do zdaj resno ni jemal še noben ladijski velikan: tovorne ladje bodo vsaj delno spremenili v jadrnice

Vlačilec, The Ocean Cleanu Digisvet Začenja se ena največjih pomorskih operacij vseh časov

Pri Maersk Tankers, podružnici družbe Maersk, ki upravlja floto 164 tankerskih ladij, so ta teden oznanili, da so na tanker Maersk Pelican namestili tako imenovani rotorski jadri, ki pogonsko silo proizvajata tudi z vetrom, a malce drugače kot navadna platnena jadra. 

Vrtljiva rotorja izkoriščata fizikalno načelo, ki mu pravimo Magnusov učinek. Pri tem gre za to, da zrak okrog okroglega ali cilindričnega (valjastega) telesa, ki se vrti okrog lastne osi, po eni strani potuje hitreje kot po drugi strani in s tem ustvarja razliko v zračnem tlaku. Na tisti strani telesa, kjer je zračni tlak nižji, se nato ustvarja potisna sila, ki teži k temu, da bi se telo pomaknilo naprej v smeri nižjega zračnega tlaka. 

Poglejte demonstracijo Magnusovega učinka na primeru vrteče se košarkarske žoge:

Ko se bodo torej vrteli rotorji na tankerju Maersk Pelican, bo zračni tlak pred njimi nižji kot za njimi, zaradi česar bodo potisno silo ustvarjali za celotno ladjo.

Rotorja na tankerju Maersk Pelican bo ob primernih vremenskih pogojih vrtel veter, ko vetra ne bo, pa elektromotor. Za vrtenje rotorja finskega podjetja Norsepower, ki je izdelalo rotorje za tanker Maersk Pelican, je dovolj zmogljiv 50-kilovatni elektromotor, pogonska sila, ki jo proizvaja rotor, pa ustreza klasičnemu ladijskemu motorju s tremi megavati (tri tisoč kilovati) moči, ki bi deloval pri polni zmogljivosti. 

Rotor, Maersk, tanker Foto: Maersk Tankers

Čeprav bi tanker teoretično lahko plul samo z izkoriščanjem Magnusovega učinka, bodo rotorji ladijski motor v praksi lahko razbremenili za od sedem do 10 odstotkov, zagotavljajo v podjetju Norsepower. To pomeni prav tolikšen prihranek pri stroških goriva. Na tanker bi seveda lahko namestiti tudi več kot le dve rotorski jadri in še dodatno zmanjšali porabo nafte.

Če se bo preizkus rotorskih jader izkazal za uspešnega, se bo družbi Maersk Tankers računica vsekakor izšla. Pri stroških goriva bodo namreč prihranili več kot za namestitev rotorjev na tankerje. Za takšna 30-metrska rotorja, ki sta izdelana iz lahkih kompozitnih materialov, podjetje Norsepower sicer računa okrog dva milijona evrov.  Če se bo preizkus rotorskih jader izkazal za uspešnega, se bo družbi Maersk Tankers računica vsekakor izšla. Pri stroških goriva bodo namreč prihranili več kot za namestitev rotorjev na tankerje. Za takšna 30-metrska rotorja, ki sta izdelana iz lahkih kompozitnih materialov, podjetje Norsepower sicer računa okrog dva milijona evrov.  Foto: Maersk Tankers

Ameriški poslovni medij The Wall Street Journal poroča, da bo družba Maersk Tankers v primeru uspešnih preizkusov rotorskih jader in dokazov, da z njimi res lahko računajo na prihranek pri gorivo, rotorje namestila na 80 svojih velikih in srednje velikih tankerjev.

Rotorjem bo hvaležna tudi narava

Takšna poteza bo imela, sploh če bodo zgledu Maersk Tankers sledili še drugi veliki svetovni ladjarji, tudi pozitivne okoljske posledice.

Prva ladja, na katero je podjetje Norsepower namestilo dva rotorja, je v enem letu porabila 400 ton nafte manj ter v ozračje in ocean izpustila tudi precej manj ogljikovih spojin. 

Rotorje so na tanker Maersk Pelican namestili v pristanišču v Rotterdamu na Nizozemskem. Preizkušanje se začne že prihodnji teden. Rotorje so na tanker Maersk Pelican namestili v pristanišču v Rotterdamu na Nizozemskem. Preizkušanje se začne že prihodnji teden. Foto: Maersk Tankers

Preberite tudi:

Orožje pozejdon Digisvet Rusko orožje, za katerega Nato nima obrambe Rudnik Mir Digisvet Za kako veliko luknjo gre, vidiš, šele ko opaziš stanovanjske bloke CIMN Digisvet So šli slovenski aktivisti, ki širijo zarote, končno predaleč? Google Maps Digisvet Tiha, a zelo velika novost za Googlove Zemljevide Jama, Nutty Putty, jamar Digisvet Usoda, ki je noče doživeti nihče: zaradi njega so zapečatili jamo Google Camp Digisvet Svetovna elita v Italiji: kaj počnejo, ne ve nihče Meduza Digisvet Prinašalka pogube, ki je nihče ne želi srečati med plavanjem

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 36
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin