Sreda, 2. 5. 2018, 10.05
2 meseca, 1 teden
Intervju: doc. dr. Jure Žabkar, Laboratorij za umetno inteligenco
Umetna inteligenca vse boljša. Se je moramo bati? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
1
Tudi parnih lokomotiv so se ljudje sprva bali, je o strahovih pred umetno inteligenco povedal naš sogovornik, ki si od umetne inteligence – tudi na pametnih telefonih – med drugim močno želi, da bi v bližnji prihodnosti govor razpoznavala res zanesljivo.
Umetna inteligenca je vedno bolj vroča tema našega vsakdana. Pogosto jo sicer vidimo skozi velikokrat neutemeljene in fiktivne predstavitve zabavne industrije, a na srečo vedno bolj v ospredje prihajajo tudi dobri primeri, kako nam njeni dosežki pomagajo v najrazličnejših pogledih našega življenja.
Umetna inteligenca je dokončno vstopila med pametne telefone (vsaj tiste najboljše)
Če smo nekoč umetno inteligenco nekoliko preveč poenostavljeno povezovali zgolj z velikimi računalniki in nato vsaj še z namiznimi in prenosnimi računalniki, je zdaj umetna inteligenca našla svojo pot tudi na pametne telefone.
Ena od pomembnejših naznanitev lanskega sejma IFA v Berlinu je bil procesor Kirin 970 - opisali so ga kot prvi mobilni procesor, ki zmore izkoristiti prednosti umetne inteligence. Komercialno premiero je doživel slaba dva meseca pozneje v pametnem telefonu Huawei Mate 10 Pro.
Ena od pomembnejših naznanitev lanskega sejma IFA v Berlinu, ki v svetovnem merilu velja za enega od najpomembnejših na področju zabavne elektronike in gospodinjskih aparatov, je bil procesor Kirin 970. Prvi mož proizvajalca Huawei Richard Yu ga je takrat predstavil kot prvo mobilno platformo za umetno inteligenco in temelj njene prihodnosti.
Že nekaj mesecev pozneje je Huawei Mate 10 Pro postal prvi telefon s tem procesorjem, ki je prišel v prodajo tudi v Slovenijo, isti procesor pa je temelj tudi najnovejšega Huaweievega paradnega telefona P20 Pro.
Temelj novih storitev pametnih telefonov, tudi virtualnih pomočnikov
Čeprav ravno Huawei pri svojem tržnem nastopu daje največ poudarka na umetno inteligenco, zagotovo ni edini, ki skuša pri svojih (predvsem najboljših) pametnih telefonih izkoristiti prednosti umetne inteligence.
"V zadnjem času se je velikih dosežkov umetne inteligence kar nabralo. Od samovozečih avtomobilov do neverjetnih robotov Boston Dynamics in računalniških programov, ki človeka premagujejo v številnih igrah."
Tako recimo Samsung veliko razvoja in prizadevanj vlaga v svojega virtualnega pomočnika Bixby, ki smo ga spoznali pri telefonih serije Galaxy S in ki prav z uporabo umetne inteligence obljublja nove razsežnosti pomoči uporabniku. Od prvih srečanj z njim, po katerih smo bili zadržani, a zmerno optimistični, zdaj ugotavljamo, da se tudi Bixby hitro uči.
O umetni inteligenci in njeni poti na pametne telefone ter koristih, ki se nam od tega obetajo, smo se pogovarjali z enim od strokovnjakov umetne inteligence, ki se z njo ukvarja že dolga leta. Zaupal nam je, da ga pametni telefoni še niso zasvojili za bistveno več kot pogovore ter občasno kaj elektronske pošte in kakšno fotografijo.
Kaj je pravzaprav umetna inteligenca?
Umetna inteligenca je sposobnost računalnikov, da delujejo, kot da bi bili inteligentni, kar pomeni, da do neke mere posnemajo človeško inteligenco.
"Z razvojem elektronike, predvsem čedalje manjših in zmogljivejših procesorjev, se je v zadnjem času zgodilo, da kompleksne računske algoritme umetne inteligence lahko vgradimo tudi v majhne naprave, kot so mobilni telefoni."
Kaj je potem inteligenca?
Inteligenca je širok in precej abstrakten pojem. Pod pojmom inteligenca si lahko predstavljamo sposobnost učenja, posploševanja, načrtovanja, reševanja problemov, logičnega sklepanja in še veliko drugega.
Kaj ocenjujete, da so največji dosežki umetne inteligence do zdaj?
V zadnjem času se je velikih dosežkov umetne inteligence kar nabralo. Od samovozečih avtomobilov do neverjetnih robotov Boston Dynamics in računalniških programov, ki človeka premagujejo v številnih igrah. Predvsem je zanimivo to, da se je računalnik povsem samostojno sposoben naučiti igranja iger.
"Umetna inteligenca je sposobnost računalnikov, da delujejo, kot da bi bili inteligentni, kar pomeni, da do neke mere posnemajo človeško inteligenco."
Zakaj umetna inteligenca pravzaprav šele zdaj vstopa v svet pametnih telefonov? Zakaj se to ni zgodilo že prej?
Algoritmi, ki stojijo za temi dosežki, so zelo kompleksni in zahtevajo veliko računsko moč. Z razvojem elektronike, predvsem čedalje manjših in zmogljivejših procesorjev, se je v zadnjem času zgodilo, da jih lahko vgradimo tudi v majhne naprave, kot so mobilni telefoni.
Toda ali imajo tudi najzmogljivejši pametni telefoni že dovolj procesorske moči za vse zahteve umetne inteligence?
Pogosto ne in takrat se računanje izvaja v oblaku. Celotna infrastruktura, ki omogoča dovolj hitre povezave med telefoni in strežniki v oblaku, je ravno tako pomembno vplivala na to, da so se aplikacije umetne inteligence začele pojavljati tudi na telefonih.
"Aplikacije, ki uporabljajo umetno inteligenco, so že nekaj časa na naših telefonih in smo jih navajeni uporabljati. Številne so res dobre, intuitivne in preproste, zato jih niti ne opazimo. Povprečnemu uporabniku ne pride na misel, da se v ozadju skriva umetna inteligenca. In zakaj bi mu?"
Kaj so največji dosežki umetne inteligence na pametnih telefonih do zdaj?
Po mojem mnenju so to algoritmi za prepoznavanje slik, recimo potez človekovega obraza, do te mere, da jih lahko uporabimo kot varnostno zaščito.
Umetna inteligenca na pametnih telefonih napoveduje, da se bo "naučila" uporabnikovih navad in njegovih uporabniških vzorcev …
Številne aplikacije se takih navad že učijo, to ni nič novega. Primer so spletne trgovine, ki se učijo naših nakupovalnih navad. Primerjajo jih z nam podobnimi potrošniki in nam predlagajo izdelke in storitve, ki bi nas še utegnile zanimati. Če je aplikacija dobra, tega niti ne opazimo, šele ko nam predlaga kakšno neumnost, postanemo bolj pozorni na to.
Kako bo to v omenjenem primeru pomagalo uporabniku?
Vprašanje je, v kakšni meri gre tu za pomoč uporabniku – mislim, da to v veliko večji meri pomaga prodajalcu. Po drugi strani si včasih zaželimo prebrati dobro knjigo ali ogledati film – pameten priporočilni sistem je tu pogosto v veliko pomoč.
Kje pričakujete, da bomo uporabniki najprej začutili velike prednosti umetne inteligence na pametnih telefonih?
Kot rečeno, so aplikacije, ki uporabljajo umetno inteligenco, že nekaj časa na naših telefonih in smo jih navajeni uporabljati. Številne so res dobre, intuitivne in preproste, zato jih niti ne opazimo. Povprečnemu uporabniku ne pride na misel, da se v ozadju skriva umetna inteligenca. In zakaj bi mu?
"Na pametnih telefonih se mi zdi zelo uporabna aplikacija za načrtovanje poti po mestu, z javnim prevozom, avtom, kolesom ali peš. Morda koga preseneča, da je v ozadju umetna inteligenca, ampak je: preiskovalni algoritmi, ki jih taka aplikacija uporablja, spadajo na področje umetne inteligence."
Kaj bi si vi najbolj želeli, da vam umetna inteligenca pomaga ali opravi na vašem pametnem telefonu?
Jaz nisem ravno posrečen primer uporabnika za tole vprašanje, ker mobilni telefon uporabljam predvsem za telefonske pogovore. Sicer pa se mi zdi zelo uporabna aplikacija za načrtovanje poti po mestu, z javnim prevozom, avtom, kolesom ali peš. Morda koga preseneča, da je v ozadju umetna inteligenca, ampak je: preiskovalni algoritmi, ki jih taka aplikacija uporablja, spadajo na področje umetne inteligence.
Kako vemo, da je tudi to že področje umetne inteligence?
Gre za podobne algoritme, ki so računalniku pomagali premagati svetovnega prvaka v šahu - takrat ni bilo dvoma o tem, da je to umetna inteligenca.
"Predvsem je zanimivo to, da se je računalnik povsem samostojno sposoben naučiti igranja iger."
Še kakšna dobra osebna izkušnja?
Zelo zanimiva in polna umetne inteligence se mi zdi tudi aplikacija, ki s fotografije razpozna pisavo in jezik ter zna napisano celo prevesti. Čeprav nisem ravno intenziven uporabnik pametnih telefonov, mi je že nekajkrat prišla prav.
A če vendarle pogledamo v prihodnost?
Verjetno se bodo kmalu pojavile aplikacije, ki bodo zanesljivo prepoznavale govor – poudarek na zanesljivo! V nekaterih primerih bo uporabniku namreč lažje telefonu nekaj narekovati kot tipkati dolgo besedilo. Za angleški jezik to že relativno dobro deluje. Taka aplikacija bi včasih prišla prav, čeprav priznam, da sem nekoliko zadržan do govorjenja v telefon, če se ne pogovarjam s človekom – ampak to je pač moja miselna ovira.
"Verjetno se bodo kmalu pojavile aplikacije, ki bodo zanesljivo prepoznavale govor – poudarek na zanesljivo! V nekaterih primerih bo uporabniku namreč lažje telefonu nekaj narekovati kot tipkati dolgo besedilo."
Procesor Kirin 970 je prvi, ki ima tudi "NPU" – kaj opredeljuje ta tričrkovna okrajšava?
NPU je okrajšava za Neural Processing Unit – procesor, prilagojen za računanje z nevronskimi mrežami. Ne glede na ločljivost kamere, procesor najprej zelo pomanjša sliko, recimo na 256 x 256 pik, ker zaradi računske kompleksnosti algoritmi z veliko večjimi prikazi preprosto ne morejo opraviti svoje naloge v razumnem času.
Umetna inteligenca v omenjenih pametnih telefonih med drugim omogoča razpoznavo, ali pred kamero stoji pes ali maček - koliko operacij opravi ta enota za to razpoznavo?
Pri taki velikosti potrebuje približno 50 milijard operacij. To je seveda le groba ocena, odvisna od številnih parametrov algoritma.
"Vedeti moramo, da praktično vsako tehnologijo lahko uporabimo tako v dobre kot slabe namene."
Funkcionalnost umetne inteligence na pametnih telefonih je danes, kot sva že omenila, še vedno močno odvisna od strežnikov v oblaku. Ali lahko pričakujemo, da bodo pametni telefoni glede tega v kratkem postali neodvisni?
To je odvisno od posamezne aplikacije, ne telefona. Nekatere aplikacije, recimo priporočilni sistemi spletnih trgovin, so odvisne od velikih podatkovnih baz in brez njih niso uporabne; spet druge imajo vgrajen model in niso vezane na oblak.
Morda en primer?
V našem laboratoriju smo razvili aplikacijo ParkinsonCheck, ki je namenjena zgodnjemu odkrivanju Parkinsonove bolezni. Uporabnik na zaslon telefona nariše nekaj spiral, računalnik pa ga pri tem "opazuje". Aplikacija vsebuje model, ki glede na vzorce v spiralah uporabniku svetuje obisk pri zdravniku ali ne. Umetna inteligenca je tu v modelu, ki smo ga s kolegi na Nevrološki kliniki v Ljubljani zgradili s pomočjo algoritmov umetne inteligence na podlagi nadzorovanih poskusov. V oblaku ni ničesar, vse je na telefonu in praktično vsak telefon z zaslonom na dotik je dovolj zmogljiv za to aplikacijo.
"V našem laboratoriju smo razvili aplikacijo ParkinsonCheck, ki je namenjena zgodnjemu odkrivanju Parkinsonove bolezni. Uporabnik na zaslon telefona nariše nekaj spiral, računalnik pa ga pri tem 'opazuje'."
Nekateri menijo, da bi umetna inteligenca, če uide nadzoru, lahko postala preveč samostojna in morda celo ogrozila uporabnika. Kako komentirate takšna razmišljanja?
Ti strahovi verjetno izvirajo iz površnega poznavanja področja – tudi prvih parnih lokomotiv so se ljudje zelo bali. K strahu najbrž pripomorejo tudi znanstvenofantastični filmi in računalniške igre.
Kako pa je v resnici?
Realnost je drugačna in vsekakor ni tako strašna. Vedeti pa moramo, da praktično vsako tehnologijo lahko uporabimo tako v dobre kot slabe namene. Jedrska tehnologija je tak primer – že res, da obstaja grožnja, a v ozadju je človek, ki jo lahko obvlada. Tudi pri umetni inteligenci je podobno.
"Verjamem, da bo nesreč v prometu avtonomnih vozil manj, kot jih je v prometu danes."
Če se dotakneva še avtonomnih vozil ... Nesreče, ki so se zgodile med preizkusi, najbrž niso dobra popotnica.
Gotovo se bodo, predvsem v teh začetnih razvojnih fazah, dogajale nesreče, npr. ko bo avtonomno vozilo naredilo napako in povzročilo prometno nesrečo. Ampak verjamem, da bo nesreč v prometu avtonomnih vozil manj, kot jih je v prometu danes.
V to, da bi se taka vozila kar naenkrat odločila pokončati svoje potnike z namernim povzročanjem nesreč, pa ne verjamem – razen če bi jim tako ukazal človek, tako da bi ustrezno pokvaril algoritem odločanja v avtomobilih.
1