Ponedeljek, 5. 12. 2016, 15.55
7 let, 2 meseca
Kako na spletu prepoznamo lažne novice?
Melania in Donald Trump se ločujeta!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
10
Koliko vas je na ta članek kliknilo zaradi naslova? Svetovni splet in družbena omrežja, predvsem Facebook, se v zadnjem času spopadajo z epidemijo lažnih novic z naslovi, kot je zgornji. Preverili smo, zakaj se lažne novice sploh širijo in kako jih lahko prepoznamo.
Melania in Donald Trump se ne ločujeta zares. Informacija, da se, je izmišljena, neresnična in nepreverjena. Takšno "novinarstvo" najdemo na spletnih straneh z lažnimi novicami. Zaradi kontroverznosti takšni naslovi na spletno stran prinašajo obiskovalce, z njimi pa tudi oglaševalski denar.
Lažne novice, če uporabimo glasbeno analogijo, pojejo in igrajo tako, kot bralci želijo plesati. To pomeni, da njihovi avtorji o ta trenutek vročih temah pišejo zelo pristransko in subjektivno. Bralcem dajejo tisto, kar želijo slišati, pa čeprav vsebina novice ne temelji na resničnih in preverljivih dejstvih.
Kaj ima od tega tisti, ki te novice piše? Lahko gre za širjenje političnega, verskega ali katerega drugega prepričanja, za satiro ali pa kaj tretjega, a motivacija za ustvarjanje in objavljanje takšnih novic je v večini primerov kar denar.
Kako do denarja pridemo z lažnimi novicami?
Avtor, željan zaslužka, postavi spletno stran, na kateri objavlja novice z najbolj bombastičnimi naslovi in vsebino ter jih, to je zelo pomembno, deli na družbenih omrežjih. Pogosto ima na Facebooku profil, ki predstavlja njegovo spletno stran.
Novice se na Facebooku z deljenjem širijo naprej. Uporabniki so zgroženi nad njimi ali pa zadovoljni z njihovo vsebino, saj potrjuje in utrjuje njihovo mnenje o določeni zadevi ali pa mu celo popolnoma nasprotuje.
Kako hitro in s kakšnim obsegom se po Facebooku širijo lažne novice? "Agenta FBI, ki je sodeloval v preiskavi zoper Hillary Clinton, našli mrtvega, šlo je za umor in samomor." Tale izmišljeni članek, objavljen na izmišljenem mediju Denver Guardian, je v začetku novembra na Facebooku v nekaj dneh delilo kar 140 tisoč ljudi, je poročal "pravi" medij Denver Post.
Vsak uporabnik, ki želi o temi s kontroverznim naslovom izvedeti več, klikne na novico. V resnici klikne na povezavo, ki vodi na članek na avtorjevi spletni strani.
Če je avtor pri pisanju spreten in (če se znova opremo na zgornjo glasbeno primerjavo) brenka na prave strune, bo na svojo spletno stran pritegnil veliko ljudi. V tem kontekstu so strune aktualne vroče teme - politično (npr. nedavne volitve v ZDA) ali geopolitično dogajanje, ki se dotika tudi bralca (npr. prihod beguncev z Bližnjega vzhoda), kontroverzne debate v zdravstvu (cepljenje otrok in avtizem), teorije zarot, za katere mnogi trdijo, da to niso (škropljenje ljudi s kemikalijami iz letal, kdo je zrušil WTC) ...
Ena od vročih tem, ki so problematiko lažnih novic v zadnjih mesecih zaostrile do te mere, da se danes z njo ukvarjajo praktično vsi svetovni mediji, je mož iz naslova - Donald Trump. Mnogi so prepričani, da je epidemija lažnih novic o Donaldu Trumpu, ki so ga na Facebooku predstavljale v dobri luči, jeziček na tehtnici volitev za novega predsednika ZDA nagnila dovolj, da je dejansko zmagal. Facebook zatrjuje, da to ni mogoče, saj naj bi po družbenem omrežju krožil le odstotek novic, ki bi jih lahko označili za lažne. A to ni dovolj dober argument. Zakaj, preberite pod naslednjo fotografijo.
Preden je začel objavljati lažne novice, je avtor svojo spletno stran povezal s storitvijo Google AdSense. S tem je postala reklami pano za oglaševalce, ki Googlu plačujejo, da lahko svoje oglase objavljajo na spletnih straneh, vključenih v program AdSense.
Delež tega denarja se steka tudi na avtorjev račun, višina mesečnih prilivov pa je odvisna od tega, koliko bralcev zna pritegniti s svojimi lažnimi novicami.
Facebook lahko za posameznega uporabnika postane glasilo lažnih novic zaradi algoritma, ki sproti spremlja, katere vsebine uporabnik rad klika in katerih ne, pri katerih se zadržuje dlje, katere skriva s klikom na "Prikaži manj podobnih objav". Tudi če je na Facebooku res samo odstotek lažnih novic, preostalih 99 odstotkov pa jih prihaja od zaupanja vrednih medijev, lahko Facebook uporabniku čez nekaj časa ustvari digitalni časopis, v katerem prevladujejo lažne novice.
Dejstvo, da je motivacija za objavljanje lažnih novic mesečna renta v evrih ali dolarjih, ni še ena lažna novica. Dobro znan je primer pisca Paula Hornerja, ki je večkrat javno priznal (Vir 1 - The Washington Post, Vir 2 - Rolling Stone), da je z lažnimi novicami zaslužil več kot deset tisoč dolarjev mesečno.
Poročali smo tudi o najstnikih iz Makedonije, ki so upravljali več deset spletnih strani, na njih pred volitvami v ZDA objavljali lažne novice o Donaldu Trumpu in v nekaj mesecih samo od oglaševanja zaslužili šestmestni znesek.
Na kaj moramo biti pozorni in kaj se moramo vprašati, kadar ne moremo presoditi, ali je novica lažna ali ne
To je nekaj smernic, ki vam bodo pomagale, kadar na Facebooku ali kje drugje na spletu naletite na članek, ob katerem boste izbuljili oči.
Nekaj smo si jih izposodili tudi od Nicka Baumanna, enega glavnih urednikov znanega ameriškega medija The Huffington Post (vir), ki je za časopis The Washington Post pred kratkim razkril, kako bi sam prepoznal lažno novico.
Preden začnemo, je tu še seznam spletnih strani, ki dokazano objavljajo lažne novice.
Z imenom spletne strani, kjer je novica objavljena, nekaj ni v redu.
Poglejte v naslovno vrstico spletnega brskalnika, kjer je naslov spletne strani (tako imenovani URL). Precej spletnih strani, ki objavljajo lažne novice, namreč kopira podobo katerega od znanih svetovnih medijev, gostuje pa na spletni strani s podobnim, a malenkost drugačnim URL.
Primer, ki ga izpostavljajo v zadnjih tednih, je kopija ameriškega medija ABC News. Pravi medij gostuje na domeni abcnews.go.com, spletna stran, ki je na videz zelo podobna ABC News in občasno med kopirane legitimne novice vrine tudi kakšno lažno, pa na abcnews.com.co.
Ali avtor novice bralcu pove, kako ali kje je dobil informacijo, ki mu jo posreduje v članku, ali sklepe postavlja sam?
Ali o informaciji ali zgodbi novice poroča še kateri drugi medij? Če je res tako bombastična, kontroverzna, jo bom seveda našel, če preverim naslovnice vseh večjih medijev na spletu.
Je bila novica objavljena na spletni strani medija, ki zaposluje novinarje in urednike, ki pregledujejo njihovo delo? Je sploh kje mogoče videti, kdo je avtor novice?
Hillary Clinton v kleti picerije prodaja otroke ali kaj se lahko zgodi, ko gredo lažne novice predaleč
Oktobra se je na spletu pojavila novica, da je Hillary Clinton, demokratska kandidatka za predsednico ZDA, vodja pedofilske kriminalne združbe, ki ugrablja in preprodaja majhne otroke. To naj bi počeli v kleti znane picerije Comet Ping Pong v Washingtonu.
Zadevo se je, kot poroča tiskovna agencija AFP, v nedeljo odločil raziskati 28-letni moški, ki je zgodbi verjel. V picerijo je vkorakal z orožjem in zahteval, da mu pokažejo klet. Preden so ga aretirali, je večkrat ustrelil v zrak, a ni poškodoval nikogar.
Avtor navaja strokovnjake, ki zgodbi dajejo verodostojnost. Jih bom našel na Googlu?
Je pogoj za to, da bo ta informacija resnična, velika zarota pomembnih organizacij in ljudi, ki to informacijo skrivajo pred vami, bralci? Koliko ljudi je vpletenih v to zaroto? Več ko bi jih moralo biti, manj verjetno je, da je zgodba resnična.
Eden od primerov, na katerega se takoj spomnimo ob zgornjem vprašanju, je teorija o kemičnih izpustih letal oziroma tako imenovanih chemtrailih, s katerimi nas domnevno zastrupljajo svetovne vlade. Če sklepamo po objavah na to temo, ki jih najdemo na Facebooku, bi moralo biti v zaroto vpletenih na tisoče pilotov potniških in vojaških letal, več deset tisoč, morda celo več sto tisoč letaliških delavcev, svetovne vlade, zveza Nato ...
Avtor za utemeljitev svojih navedb navaja številke, statistike. Kje jih je našel? Na spletnem portalu državne agencije (primer: Statistični urad Republike Slovenije), pri mednarodno priznani analitični organizaciji?
Ali novica zagotavlja, da se bo v prihodnosti zgodilo nekaj, kar je bilo napovedano že večkrat, pa se potem ni? Bo konec sveta kot decembra 2012? Se bo Zemlja zaletela s planetom, ki ga ne vidijo niti najzmogljivejši teleskopi, a je menda že za vogalom?
Je kjerkoli na spletni strani zapisano, da gre za satiro?
Nekatere spletne strani lažne novice objavljajo zato, ker se jim zdijo duhovite, in tega niti ne skrivajo. Primer je spletna stran ameriškega medija The Onion.
Ali vas novica razjezi? Ta raziskava je med drugim pokazala, da uporabniki Facebooka vsebine pogosto delijo zato, ker pri njih izzovejo čustven odziv.
Moč, da pri bralcu izzove čustven odziv, ima večina lažnih novic, saj lahko njihovi avtorji, ki jih ne omejuje navajanje verodostojnih ali celo kakršnihkoli virov, pravzaprav napišejo, kar želijo.
10