V Franciji davčne ugodnosti za nove medije

Charbov zakon Stéphane Charbonnier z vzdevkom Charb je med najbolj znanimi in odmevnimi žrtvami nedavnega pariškega pokola. Umrli karikaturist se bo v zgodovino zapisal tudi kot velik zagovornik zakona, ki naj bi zainteresiranim precej olajšal zagon lastnega tiskanega medija v Franciji. Na novo sprejeti zakon, ki medijskim podjetjem z do 50 zaposlenimi zagotavlja izdatne davčne olajšave (tudi do polovične!), je po navedbah Le Figara zato že dobil vzdevek Charbov zakon. Ta naj bi revitaliziral in moderniziral francoski tisk, ki je – kot drugje po Evropi – v težavah.

Socialni model podjetništva tudi v medijih Svetovna zveza založnikov časopisov je sicer pred časom objavila zadnje trende, iz katerih je lepo razvidna evropska usoda tiska. Na stari celini se je v zadnjih petih letih naklada tiskanih časopisov zmanjšala za več kot 23 odstotkov. Spletni portal Senat.fr ocenjuje, da je v Franciji okoli 300 dnevnih oziroma tedenskih časopisov. Novi zakon naj bi bil še posebej darežljiv do teh ter do spletnih novičarskih strani, omogočal pa naj bi nekakšen nov neprofitni socialni model podjetništva.

Lani skoraj 200 novih revij Kljub negativnim trendom tisk še ni mrtev, sploh na področju revij. Po navedbah raziskovalne hiše MediaFinder naj bi tako lani v ZDA in Kanadi začelo izhajati kar 190 novih revij. V enakem obdobju jih je sicer 99 "odmrlo", a glede na splošni upad števila revij, ki je prisoten že od leta 2009, gre vsekakor za dobrodošlo spremembo. Kakšna bo življenjska doba teh revij, še ni jasno, a vse kaže, da je pravi recept zdrava kombinacija tradicije in modernosti – papirja in zaslona.

Kombinacija analognega in digitalnega Nemški Spiegel navaja, da s tem pristopom ohranjajo občudovanja vreden obseg občinstva – na teden poleg 800 tisoč papirnatih izvodov prodajo še okoli 50 tisoč digitalnih, ki so po vsebini enaki tradicionalni izdaji.