Sobota, 6. 8. 2022, 22.32
2 leti, 3 mesece
Bugattijev dragulj - zadnji prostorninsko velik motor
Zadnji velik? Slovo slavnega avtomobilskega motorja.
Pred skoraj dvajsetimi leti, ko so se praktično vsi proizvajalci podali v zmanjševanje prostornin motorjev in tudi v svoje športne modele vgrajevali manjše prisilno polnjene motorje, je Bugatti storil ravno nasprotno. Ostali so zvesti svojemu osemlitrskemu šestnajstvaljnemu motorju s štirimi turbinami. Ta je še danes na voljo kupcem chirona, obenem gre za prostorninsko največji motor z največjim številom valjev, ki ga je možno kupiti. A so z združitvijo Bugattija z Rimcem tej motorni legendi šteti dnevi, najverjetneje ne bomo nikoli več videli motorja z večjo prostornino in takšnim številom valjev.
Uf, kako hitro beži čas. Že pred sedemnajstimi leti je Bugatti razkril superšportni model veyron, ki ga je poganjal osemlitrski W16 s štirimi turbinami. Že takrat so Francozi, v lasti Volkswagna, osupnili svet z zmogljivostmi - motor je imel 736 kilovatov oziroma 1.001 "konj". Ne gre za naključno številko. Moč motorja je v večji meri določil Ferdinand Piëch, ki si je želel ustvariti prvi serijski motor z močjo, večjo od tisoč "konjev". Piëch je še dodatno poskrbel za zanimivost zgodbe. Osnovno zasnovo motorja je na Japonskem narisal kar na ovojnico med vožnjo s hitrim vlakom. Takrat je sicer narisal motor z osemnajstimi valji, toda kljub kasnejši odstranitvi dveh valjev je legendarna postavitev valjev v obliki črke W ostala.
Štiri valje več, a po dimenzijah manjši kot dvanajstvaljnik
"Morali smo razviti vsako komponento posebej; vsak del vozila je bilo treba izdelati na novo in preizkusiti – celo preskusno napravo za motor smo morali izdelati na novo. Edina stvar, ki je nismo spremenili, so svinčniki, ki smo jih uporabljali za risanje," je slikovito opisal razvoj tega motorja Gregor Gries, nekdanji Bugattijev vodja tehničnega razvoja.
Inženirji so morali ves čas slediti zahtevam in idejam Piëcha. Tako je nastal motor, ki je bil kljub štirim valjem več dimenzijsko manjši kot dvanajstvaljni motor. To jim je uspelo s pomočjo unikatne zasnove motorja, saj so v en motor združili dva ožja osemvaljna motorja. Piëch je zahteval tudi, da je motor preprost za uporabo in nenaporen pri vožnji. Veyron je bil po pričevanjih voznikov pravzaprav zelo prijeten za vožnjo. In to tudi pri hitrostih nad 200 kilometrov na uro. S takšno močjo seveda pride tudi možnost vožnje pri visokih hitrosti. Veyron je dosegel 350 kilometrov na uro in takrat postal najhitrejši serijski avto na svetu.
Ob vgradnji v chirona so s pomočjo večjih turbin moč še dvignili.
Poleg motorja so morali razviti še nove testne naprave, povsem spremeniti hlajenje in opraviti skoraj neskončno število testnih kilometrov.
Hlajenje takšnega motorja ni mačji kašelj
Čeprav gre za inženirski presežek, je bila izdelava takšnega motorja še najlažja stvar. Inženirjem je preglavice povzročalo predvsem hlajenje takšne zveri. Še posebej pri višjih hitrostih, kjer se temperatura približuje vrelišču. Razviti so morali unikatni hladilni sistem, v katerem je 40 litrov vode. Nič manj izvrsten ni sistem Buggati Ion Current Sensing. BICS so razvili za odpravo klenkanja, saj je motor deloval tako gladko, da je bilo težko zaznati, kdaj se mešanica goriva in zraka ne vžge ob pravem času.
Enajst let kasneje prva večja posodobitev motorja
Enajst let kasneje je Bugatti lansiral svoj drugi superšportni model chiron. Vanj so prav tako namestili osemlitrski šestnajstvaljni motor, vendar so ga za novinca močno posodobili. Moč motorja je zrasla na 1.118 kilovatov oziroma 1.500 "konjev". Pri Bugattiju so uporabili večje turbopolnilnike, nove ventile in povečali rabo lahkih materialov. Chiron je kot prvi serijski avto presegel hitrost 300 milj na uro (482 kilometrov na uro). Francozi so enak motor uporabili v dirkalnem modelu bolide. Tam so iz obstoječega W16 iztisnili celo 1.360 kilovatov oziroma 1.824 "konjev".
W16 ima štiri ventile na vsak valj, tako ima motor skupaj kar 64 ventilov.
6