Ponedeljek, 11. 3. 2024, 22.08
8 mesecev, 2 tedna
Simulatorji Novus
Za nekaj deset tisočakov: Slovenci izdelali izjemen simulator #video
Spoznali smo Slovence, ki so sami razvili visokotehnološke avtomobilsko-dirkaške simulatorje za več deset tisoč evrov in prve primerke že v nekaj mesecih razposlali po skoraj celem svetu.
Nekoč so bile avtomobilske igrice. Najprej arkadne, nato so se pred 20 ali 30 leti pojavili zametki resnejših iger. Rekli smo jim lahko že simulacije. Tehnologija je hitro napredovala in do danes dobila že nekoč neslutene razsežnosti. Digitalni svet je nekaterim že omogočil vstop v pravi dirkaški šport, simulatorji so v razvoju in lovu na stotinke nepogrešljivi tudi v svetu formule ena.
To so resda več milijonov vredni simulatorji v namenskih halah, kjer pa se v času omejenih ali celo prepovedanih testiranj razvoj dogaja v neomejeno razpoložljivem digitalnem svetu. Svetovni prvak formule ena Max Verstappen ima svojega voznika za simulator, ki med dirkaškim koncem tedna doma izpopolnjuje nastavitve in jih pošilja na prizorišče dirke. Verstappen je tudi sicer znan kot redni udeleženec dirk v digitalnem svetu.
Simulatorji so prišli tudi v svet drugih avtomobilskih serij na dirkališčih, radi pa jih imajo tudi ostali navdušenci, ki se s športnimi avtomobili ne ukvarjajo profesionalno. Simulatorji so danes postali dovolj realni celo v reliju, kjer je zaradi kompleksnosti najtežje ujeti raven realnega in virtualnega.
Znani YouTuber Misha Charoudin med obiskom v Todražu pri Gorenjski vasi. Visokotehnološki simulator je prepričal tudi enega največjih poznavalcev Nordschleifa
Lani je na največjem gaming sejmu v Dortmundu veliko pozornosti požel simulator Novus, ki je produkt slovenskega znanja. Ti simulatorji nastajajo v proizvodni hali v Todražu pri Gorenji vasi. Tam ga je konec lanskega leta preizkusil tudi znani YouTuber Misha Charoudin, najbolj znan po vožnjah na nemškem dirkališču Nordschleife, in bil nad izdelkom vidno navdušen.
Da gre za visokotehnološke simulatorje, ki nekajkrat presegajo vse tisto, kar smo nekoč dojemali pod oznako računalniška igrica, povedo že cene. Samo osnova, ki sicer sama še ne omogoča uporabe, stane slabe tri tisočake, z dodatki pa lahko nato cena takega simulatorja znaša od 20 do 40 tisoč evrov. S čisto vsemi dodatki bi bila lahko cena celo še višja.
Pri Novusu glede naročnikov ciljajo tudi na na različna podjetja, ki bodo simulator ponujala svojim gostom. Tudi sami bodo v Kopru že letos odprli center s štirimi takimi simulatorji.
Zasloni morajo biti prilagojeni igram in morajo imeti hitrejše osveževanje, kar prinaša bolj realen prenos slike.
Osrednja ekipa ambicioznega slovenskega start-upa. Z leve Grega Žust, Luka Useničnik in Tara Brus. Osem let razvoja, lani oktobra uspešna predstavitev na sejmu v Nemčiji
Bližje k razstavljenemu simulatorju v Todražu nas je povabil Luka Useničnik, ki pri zagonskem podjetju Novus skrbi za celoten razvoj. Sam se je s podobnim izdelkom ukvarjal že v zaključni nalogi v srednji šoli, enako tudi ob končevanju strojne fakultete v Ljubljani.
Skupaj z Grego Žustom in Taro Brus so začeli temelje proizvodnje simulatorjev postavljati leta 2016, ko so izdelali prvi okvir. Resnejši razvoj se je začel z letom 2018, od lanskega oktobra – takrat so se predstavili na sejmu v Nemčiji – se je začela dejanska prodaja.
Luka Useničnik je vodja razvoja Novusovih simulatorjev. Prvega poslali v Avstrijo, a tudi že na Kitajsko in v Avstralijo
"Ponudnikov takih simulatorjev je dokaj veliko. Veliko je cenejših in zato manj realističnih, a imamo tudi take, ki so dvakrat ali trikrat dražji od našega. Ciljali smo na sredino trga. Naša prednost je celoten razvoj v hiši, tako sistema za premike kot ohišja. Ohišje je izdelano iz votlih aluminijastih palic. Tako kot pri avtomobilu je masa pomembna tudi pri simulatorju. Lahek okvir prinese večjo odzivnost," je povedal Useničnik.
Prvi simulator so Gorenjci prodali v Avstrijo, do zdaj tudi že na Kitajsko, v Avstralijo in Nemčijo. Več so jih prodali tudi že kupcem iz Slovenije. Zaradi majhnosti našega trga so sicer simulatorji namenjeni predvsem izvozu.
Med najbolj znane proizvajalce komponent sodi italijanski Cube Controls, ki ima pogodbo z Mercedesom tudi za izdelavo njihovih volanov za simulatorje. Ti so popolna replika volana iz pravega avtomobila.
Pri Novosu želijo imeti na zalogi sestavne komponente za deset simulatorjev. Izdelava traja približno en teden, toliko pa nato tudi praktična montaža.
Popolna prilagodljivost okvirja – od formule ena do športnih avtomobilov
Novus sodi med redke proizvajalce simulatorjev, ki je izdelal povsem svoj dizajn. Ciljali so na popolno nastavljivost celotnega okvirja. Glede na potrebe naročnika lahko nastavijo položaj sedeža, pedala so na vodilih in podobno. Položaj za volanom je namreč v dirkalnikih za steze, kej šele v formuli ena, povsem drugačen kot v avtomobilih za reli.
Useničnik: "Osnova simulatorja je okvir, nato pa je vse prilagodljivo. Dodamo platformo, ki ima naše štiri lastne aktuatorje. To so servo motorji, ki imajo vse komponente, da informacije pretvarjajo v fizične premike. Vse torej povežemo s krmilnikom in računalnikom v ozadju, program na računalniku prestreže telemetrijo iz simulacije, prevede v pomike, sporoči krmilnikom in vse to nato skrbi za dinamično obnašanje simulatorja."
Časovni izkoristek simulatorja je neprecenljiv
So simulatorji dragi? Cena je kajpak relativna. Kdor si ga privošči kot dodatek svojega nekaj sto tisoč evrov vrednega dirkalnika, bo dobil pomemben dodatek za dokaj zmerno ceno. Simulator nudi predvsem izjemno časovno učinkovitost. Nikoli ni treba čakati na prosto stezo, na ugodno vreme, dolivanje goriva, zamenjavo pnevmatik, kaj šele na resnejše delo mehanikov – vse spremembe se opravijo v nekaj klikih.
Časovna in stroškovna komponenta uporabe sta med najpomembnejšimi pri uporabi takega simulatorja. Dejstvo pa je, da so posamezne komponente lahko dražje kot v realnem svetu. Prava aktivna zavora za simulator na primer stane skoraj tri tisoč evrov, navadna pa "le" tristo evrov. Tudi namenski Porschejev volan lahko stane tri tisočake. Pri posameznih komponentah so cenovne meje postavljene zelo visoko, zato ima tudi končna cena za simulator tako velik razpon.
Komu je tak simulator namenjen?
To namreč vendarle ni domača igrača, temveč pripomoček za resno delo in napredek v visokotehnološkem športu. Dirkač lahko iz realnega avtomobila prenese telemetrijo v simulator in nato v boksih izboljšuje posamezne sektorje. V Sloveniji ga bo na podoben način uporabljal Mark Kastelic za volanom mercedesa AMG GT, v reliju veliko prednosti vidi tudi šestkratni državni prvak Rok Turk.
Med ciljnimi strankami so po besedah Useničnika tako profesionalni dirkači kot navdušenci, predvsem pa širok krog ljubiteljev in lastnikov hitrih športnih avtomobilov. Ti lahko vožnjo svojega avtomobila podoživijo in nadgradijo tudi ob v poznih večernih ali nočnih urah. Kupci s Kitajske, ki na primer sploh nimajo avtomobila, ga postavijo v stanovanje in si privoščijo virtualno vožnjo po lepi cesti v Kaliforniji.