Četrtek, 29. 3. 2018, 16.13
6 let, 7 mesecev
Nova pridobitev Parka vojaške zgodovine v Pivki
Kako smo "poleteli" z migom 21 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,97
2
"MIG-21 je letalo, ki ne odpušča nobenih napak," sta nam povedala vojaška pilota, ki sta na tem nekoč najhitrejšem vojaškem letalu preletela več ur. Na simulatorju morebitne napake na srečo nimajo usodnih posledic.
Največji muzejski kompleks v Sloveniji – Park vojaške zgodovine v Pivki – je od danes bogatejši za še eno atrakcijo: simulator letenja, ki združuje izvirne dele iz pilotske kabine vojaškega letala MIG-21 z naprednimi računalniškimi tehnologijami vizualizacije in navidezno resničnostjo (Virtual Reality).
"Naša želja in cilj sta, da si obiskovalci ne bi samo ogledali našega Parka, temveč da bi ga tudi doživeli, to so smernice sodobnih muzejev," je ob slovesnem začetku delovanja tega simulatorja povedal direktor pivškega Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič. "Občutek letenja, zlasti z nadzvočnim letalom, je nekaj izjemnega, zato možnost, da to ponudimo svojim obiskovalcem, vidimo kot pomemben doprinos."
Na pravem sedežu iz pravega miga
Pristnost pilotske kabine pričarajo predvsem izvirni pilotski sedež in prave komande za hitrost in smer, ki so povezane z računalniškim sistemom. Ta ustvarja podobo pokrajine in umešča "pilota" v okolico, ki jo ta opazuje z naglavnimi očali za navidezno resničnost. Isto sliko, ki jo "pilot" vidi prek očal, opazovalci spremljajo na velikem zaslonu poleg simulatorja.
Ves sistem simulatorja so razvili v Sloveniji v dveh podjetjih, ki ju vodijo letalski navdušenci. "Ponosni smo, da je to sad slovenskega znanja, ne zadeva, kupljena v tujini. Tudi to je pomembno za prepoznavnost in ohranitev slovenske letalske tradicije in je promocija slovenskega znanja," je poudaril Boštjančič.
Pilot letala MIG-21: "Pilot mora svoj polet opraviti do popolnosti!"
Toda ali je ta simulator dovolj dober približek pravega letenja? Na to vprašanje lahko najbolje odgovorijo tisti, ki so že leteli na nekoč najhitrejšem vojaškem letalu na svetu.
"MIG-21 je bil, zlasti v tistih časih, velik izziv za vsakega pilota," nam je povedal prvi pilot za uporabo letalstva v Slovenski vojski in podpolkovnik Slovenske vojske Branko Gorše. "Pilot je moral biti osredotočen na ta svoj polet in ga opraviti do popolnosti," se spomni svojih šest let v pilotski kabini letala MIG-21, ko je na teh letalih opravil okrog 850 ur letenja.
Kakšne so torej razlike pri simulatorju, smo ga vprašali po nekaj minutah, ko je na simulatorju varno in zanesljivo pristal. "Vsak simulator je neki približek realnega letenja. Vrhunski simulatorji so toliko izboljšani, da ima človek občutek sedenja v pravem letalu. Obstajajo tudi drugi simulatorji, kjer so zelo dobri približki, zelo dobro ponazorijo letenje s tem letalom – a če premikov ni, je simulacija nekoliko drugačna."
"Pilot je moral biti osredotočen na ta svoj polet in ga opraviti do popolnosti," se spomni svojih šest let v pilotski kabini letala MIG-21, ko je na teh letalih opravil okrog 850 ur letenja, prvi pilot za uporabo letalstva v Slovenski vojski in podpolkovnik Slovenske vojske Branko Gorše.
"Nič ne more povsem nadomestiti pravega poleta, a simulacija je vendarle zelo dobra!"
Med pravim poletom telo pilota čuti in se odzove na sile, premike in druge spremembe. "To po svoje pilotu daje neka znamenja, česar pa simulator, namenjen širši publiki, ne more ponazoriti – a če to odmislimo, gre vendarle za zelo dobro simulacijo in dobro ponazoritev letenja s tem letalom," je menil Gorše.
Gorše opozarja, da čutila lahko prevarajo in da se mora pri instrumentalnem letenju pilot vedno usmeriti na instrumente. "Popolna razlika je vizualno letenje, kadar pilot okolico zaznava s svojimi čutili in tako vodi letalo."
Sovjetsko vojaško letalstvo ga je začelo uporabljati leta 1959, poleg Sovjetske zveze pa je letala MiG-21 uporabljalo več kot 30 držav, med njimi tudi Jugoslavija. V sestavi vojaškega jugoslovanskega letalstva je bilo skupno 261 letal MIG-21 v desetih različicah.
2