Ponedeljek, 6. 3. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Slovenec z vizijo avtomobilov in mobilnosti, ki se mu je zahvalil tudi Elon Musk #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,70
7
Začenja se teden avtosalona v Ženevi, ko je vselej čas tudi za pogled v prihodnost avtomobilizma in naše mobilnosti. Matej Čer je eden tistih Slovencev, ki o spremembah v avtomobilski industriji ter digitalni revoluciji govorijo najbolj pogumno, neposredno in za nekatere tudi provokativno.
"Leta 2020 bodo polovico vseh novih osebnih avtomobilov v Sloveniji predstavljala električna vozila. To sem napovedal že pred leti, danes pa to trdim še z večjo gotovostjo," napoveduje Matej Čer.
Pred nami je tradicionalni avtomobilski salon v Ženevi, kjer bo letos razstavljenih 900 avtomobilov.
Kako dolgo bodo po vašem mnenju na klasičnih avtomobilskih salonih še v ospredju bencinski ali dizelski avtomobili?
Mogoče bi se bi bilo bolje vprašati, kako dolgo bodo še klasični avtomobilski saloni zanimivi za občinstvo. Avtomobil kot lastniško sredstvo za prevoz in statusni simbol počasi po svoji atraktivnosti zamenjujejo nove storitve mobilnosti ter tehnologija iz Silicijeve doline.
Oboje porivajo klasično avtomobilsko industrijo v smislu pomembnosti za uporabnika v drug razred oziroma zaledje.
Pri hitrejši uveljavitvi elektromobilnosti je trenutno glavni omejujoči dejavnik celostna infrastruktura. To pomeni sposobnost proizvajanja dovolj velikega števila baterij, postavljanje polnilne infrastrukture in podobno. Sama količina električne energije niti ni težava, treba pa jo bo dobro uravnotežiti med vsemi porabniki.
Trenutni veliki igralci to izkoriščajo in si kupujejo čas pri predstavljanju električnih vozil na tovrstnih salonih, čeprav se je tekma že začela. Da ne zaostanejo, morajo svoje koncepte in obljube tudi že postopoma predstavljati ter se povezovati s tehnološkimi in infrastrukturnimi podjetji.
Video: Odgovor in zahvala Elona Muska na vprašanje Mateja Čera
"Avtomobil vse bolj postaja 'gadget' na štirih kolesih, ki služi kot infrastruktura za interakcijo. Današnji otroci bodo avtomobil čez dobro desetletje dojemali popolnoma drugače, vsekakor brez izpušnih cevi in verjetno tudi avtošol ter vozniških dovoljenj."
Lahko sejem, kot je CES v Las Vegasu, po pomembnosti celo prehiti salon v Ženevi?
Na CES je vsa pozornost glede avtomobilov usmerjena v prihodnost, torej v samovozeče avtomobile, umetno inteligenco in vlogo avtomobila kot osebnega asistenta. Redno obiskujem sejem CES v Las Vegasu in letošnji skok proti prihodnosti je bil res očiten.
Pred nekaj leti je med uveljavljenimi znamkami z velikostjo predstavitvene površine ter s svojimi koncepti in serijo i mogoče malo izstopal BMW, letos pa je bilo tam že bistveno več tradicionalnih avtomobilskih proizvajalcev, ki niso govorili o klasičnih avtomobilih, temveč o novih tehnologijah, povezljivosti, umetni inteligenci, mobilnosti v smislu storitev, integraciji povezane mobilnosti v pametna mesta, alternativnih pogonih ipd.
Avtomobil kot sredstvo postaja v novem digitaliziranem svetu nekako samo še "surovina", dodana vrednost in marža pa se selita k tehnološkim platformam. Poudarek je na interakciji voznika in potnikov med vožnjo z zunanjim svetom. Avtomobil vse bolj postaja "gadget" na štirih kolesih, ki služi kot infrastruktura za to interakcijo.
Današnji otroci bodo avtomobil čez dobro desetletje dojemali popolnoma drugače, vsekakor brez izpušnih cevi in verjetno tudi avtošol ter vozniških dovoljenj. Evropa bo po besedah komisarke imela že do leta 2019 direktivo za samovozeča vozila, Michigan pa jo je kot prvi v ZDA že sprejel pred kratkim.
Upravičeno se lahko vprašamo, ali bodo klasični avtomobilski saloni sploh preživeli oziroma ali bo avtomobilska mobilnost postala del sejmov, kot je ameriški CES.
Opel ampera-e, ki je sestrsko vozilo chevrolet bolta, je danes najbolj konkurenčen serijski električni avtomobil na trgu.
Pred približno štirimi leti ste napovedali, da bo med novimi prodanimi avtomobili v Sloveniji leta 2020 že polovica električnih. Še vedno verjamete v to?
Da. To je tudi moja želja in k temu bi želel čim bolj prispevati. Gre za neko videnje prihodnosti in o tem govorimo, ker je za celoten razvoj družbe pomembno razumeti, kam gre svet. Če se s tem ne ukvarjaš, lahko s svojimi odločitvami in delovanjem zelo zaideš.
Danes je to veliko bolj pomembno kot kadarkoli prej, ker prihajajo in se že dogajajo velike, verjetno največje infrastrukturne spremembe do zdaj.
Tesla na primer pričakuje, da bo v letu 2020 izdelala milijon električnih avtomobilov. Samo skupaj s kitajskimi znamkami bo lahko to število naraslo na od pet do celo deset milijonov električnih vozil letno. Kitajci bodo že letos prebili mejo milijon novih električnih vozil. Obenem prihajata souporaba vozil in njihova avtonomnost.
Bomo takrat še potrebovali 80 milijonov novih avtomobilov vsako leto? Število vozil bo moralo pasti, število električnih vozil za ves svet pa bo predstavljalo vsaj od 15 do 20 odstotkov vseh proizvedenih avtomobilov. Na Norveškem, kjer prodaja novih električnih vozil ves čas raste že nekaj let, so letos januarja dosegli 37-odstotni delež električnih vozil med novo prodanimi vozili. Zakaj v Sloveniji čez štiri leta ne bi zmogli doseči 50-odstotnega?
"Na Norveškem, kjer prodaja novih električnih vozil ves čas raste že nekaj let, so letos januarja dosegli 37-odstotni delež električnih vozil med novo prodanimi vozili. Zakaj v Sloveniji čez štiri leta ne bi zmogli doseči 50-odstotnega?"
Verjetno pa je v zdajšnjem času napovedovanje tehnologije za daljno prihodnost postalo zelo nehvaležno.
Do leta 2020 so še štiri leta. Spremembe v obdobju prihodnjih desetih let so primerljive z razredom sprememb zadnjih od 30 do 50 let. Pred štirimi leta pol ljudi še ni imelo pametnega telefona. Že v letu ali dveh bomo dobili nekajkrat hitrejše polnilnice, prav tako brezstično indukcijsko polnjenje, predstavili so že solarne ceste, solarne strehe, baterije za domove, avtonomna vozila in podobno. V štirih letih se lahko zgodi ogromno.
Vprašamo se lahko, kaj se bo zgodilo s ceno elektrike, dosegom vozil, kako dobro bodo znali avtomobili že voziti sami. Če samo pogledamo razvoj v zadnjih dobrih treh letih, je to nekaj neverjetnega. Kdor danes napoveduje tehnologijo za leto 2030, je velik hazarder. Sposobnost procesiranja v napravah, kot je iPhone, naj bi nekje do leta 2023 po besedah futuristov iz Silicijeve doline že dosegla raven človeških možganov.
Matej Čer vodi tudi prvi slovenski sistem souporabe vozil, kamor so vključili le električne avtomobile. Sistem za zdaj deluje v Ljubljani in Murski Soboti.
Smart forfour je prvi električni avtomobil, ki ga izdelujemo v Sloveniji.
Zdi se, da se večina avtomobilskih proizvajalcev zaveda bližajočih se sprememb, a se jim različno hitro prilagajajo.
Sam sem pred tremi leti kot avtomobilske družbe, ki jih vidim kot znanilce sprememb, omenil Nissan, General Motors in Teslo. Že leta 2008 so dobili od ameriškega predsednika Obame milijardna posojila, da bi jih vložili v razvoj in poskrbeli za naslednji "big deal". Danes so že pokazali rezultate.
Avtomobil, kot je novi chevrolet bolt, ni nastal čez noč, ampak je posledica dolgoletnega razvoja ter prilagajanja proizvodnih linij in oskrbovalnih verig. Enako velja za Nissan v povezavi z Renaultom.
V Nemčiji je na primer zanimiv pristop Daimlerja. Imajo lastno proizvodnjo baterij, največji sistem avtomobilskega "sharinga", predstavljajo električne tovornjake in podobno. Toda tudi oni so bili takrat zraven. Pomagali so Tesli, svoj vložek vanjo lepo prodali ter dobili finančna sredstva za svoj razvoj in znanje.
BMW je bil recimo med prvimi, ki je zagovarjal holističen trajnostni pristop in vložil milijarde za zagon proizvodnje i3 in i8. Nemci v nasprotju z Američani niso toliko usmerjeni v pristope v smislu start-upov, kot je recimo Tesla. To je lahko zanje prednost ali pa tudi slabost.
V času "industrijske revolucije" s pristopom, da nekaj storiš šele, ko si o tem popolnoma prepričan in je naložba varna, zamujaš. Ko nekdo drug proda milijon avtomobilov in dobi bazo ljudi na podlagi integracije novih tehnologij ter poslovnih modelov, ga je težko ujeti in se izvleči iz obstoječe infrastrukture in konceptov.
Dieter Zetsche, predsednik koncerna Daimler, lani jeseni ob študiji električnega crossoverja na avtomobilskem salonu v Parizu
Tesla s svojimi novostmi izpušča klasične avtomobilske salone. Čeprav bodo šele letos začeli velikoserijsko proizvodnjo, so v zadnjih letih močno pospešili spremembe v avtomobilski industriji. Zakaj je Tesla postala tak hit?
Zato, ker so se svojega projekta lotili s pravo zgodbo. Razmišljali so dobesedno "out of the box" oziroma zunaj običajnih avtomobilskih okvirov. Razmišljali so za široko dobrobit človeštva.
Brez tega ne bi zdržali in to so tudi dobro predstavili. Njihova strategija je bila vrhunska in postopna. S prvim električnim roadsterjem so prepričali investitorje, dokazali so uporabnost baterij, mogoč doseg in potencial elektrike. Imeli so vizijo in idejo, da bodo spremenili način mobilnosti.
Konstrukcija avtomobilov se pred tem več desetletij ni bistveno spremenila, tesle pa so bile narejene iz ničle. Poskrbeli so za inovacije in se izdelave avtomobila lotiti drugače. Po gospodarski krizi in preboju digitalizacije lahko start-upi prihajajo prav iz takega okolja. Obstajajo določena pravila igre, v ameriški Silicijevi dolini uspešno povezujejo administracijo, okolje, podjetništvo in spodbude. To Američani znajo, v Evropi pa še ne v taki meri.
Tesla je pospešila spremembe v avtomobilski industriji. Letos julija bodo predvidoma začeli serijsko proizvodnjo novega modela 3.
Bi bil torej Elon Musk, če bi delal na primer v Berlinu, lahko tako uspešen, kot je v Palo Altu?
Ne znamo tako uspešno stopiti skupaj kot oni. Vsi njihovi veliki start-upi so se odločno in v polnem šprintu lotili zavzetja sveta, ne pa linearno in počasi. Dobili so velike finančne injekcije investitorjev. V Evropi bi marsikdo vrgel puško v koruzo ob prvem milijonu izgube, tam pa so različni start-upi, kot je na primer Facebook, sprva izgubili ogromno milijonov in tudi več milijard, a nato to kmalu pretvorili v velike dobičke.
Danes nimajo nobene prave konkurence. Uber investitorji vrednotijo že na 70 milijard dolarjev in še vedno ustvarja milijardne izgube, ker prebija led in gradi novo svetovno infrastrukturo. Tudi za Teslo že leta govorijo, da ne bo finančno zdržala. Pristopi na svetovne trge so se spremenili. Treba je prodirati zelo hitro in s tem se tudi veliko investira. Ko družbe dosežejo prelomno točko, se potem čez noč velike izgube spremenijo v velike dobičke in dobijo primat na trgih.
Na izziv Tesle že odgovarjajo uveljavljene znamke, na primer Audi, Mercedes in Jaguar. Kaj se bo zgodilo, ko bodo na ceste zapeljali njihovi električni crossoverji?
Gre za dve strani. Prva so bremena iz stare industrije, ki bodo dušila uveljavljena klasična avtomobilska podjetja, ne glede na to, ali bodo prišla na trg s podobnimi električnimi koncepti in modernimi tehnologijami. Druga stran bo sposobnost sledenja širšemu spektru novih tehnologij in poslovnih modelov.
Teslina "sestrska" firma SpaceX ima na primer inženirje, ki so razvili raketo za polet v vesolje, pristanek in ponovno uporabo. Ta raketa uporablja samodejnega pilota. Ti inženirji lahko za mizo sedijo s kolegi, ki razvijajo Autopilot za Teslo. Če klasično avtomobilistično podjetje naredi električni avtomobil, to še ni dovolj. Tesla ne dela "avtov", tega se bodo morali najprej zavedati. Dva proizvajalca v Evropi to že razumeta in sta na dobri poti.
"V New Yorku so nekoč ob naseljevanju menili, da se bodo ljudje zadušili v konjskih iztrebkih, nato pa je z drugo industrijsko revolucijo tja pripeljal avtomobil. Zdaj se dušimo v izpušnih plinih in tudi te težave enkrat ne bo več. Tretja transportna revolucija je kombinacija avtonomnosti, souporabe in električne energije, proizvedene na do okolja prijazen način."
Kdo bo torej na področju električnih avtomobilov dosegel ključni preboj? Bo to omenjeni chevrolet bolt, morda nova tesla 3? Bo sploh odločil en model ali bo šlo za skupek celotnega napredka?
Če imaš nekaj sto tisoč zaposlenih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo dizlov, in je ves pretok denarja odvisen od razvoja dizlov, to hitro postane težava. Če narediš tisoč električnih avtomobilov, ne moreš preživeti. Ni torej težko narediti enega avtomobila, ki je odlično oblikovan in ustrezno tehnično podprt. Pomembnejše je vprašanje poslovnih modelov, s katerim lahko "preoblečeš" družbo. Preživel bo tisti, ki bo znal vse to povezati, ponuditi pravo uporabniško izkušnjo in to pripraviti za primerno ceno.
Kaj pa Slovenija? Kako smo pripravljeni na elektromobilnost in spremembe z vidika souporabe vozil, ki ste jih začeli lani?
Slovenija je na dobri poti. Zagon dobiva tudi prek infrastrukture, tu so subvencije občinam za polnilnice in podobno. Letos se je krivulja obrnila opazno navzgor, prihodnje leto pa bi se morale že začeti večje spremembe. Ni lahko narediti dobrega projekta. Mi smo začeli z električnimi avtomobili.
Če bi uporabili petkrat cenejše bencinske avtomobile, bi bilo vse lažje, ceneje in hitreje. Toda s tem za družbo ne bi naredili bistvenega koraka naprej. Ker verjamem, da lahko nova oblika digitalizirane mobilnosti spremeni svet precej na bolje, verjamem v uspeh. Tudi zadnja vas v Sloveniji lahko uporabi temelje tretje transportne revolucije.
Tudi v vasi z 20 avtomobili ti 90 odstotkov časa stojijo na parkirišču, vsaka hiša pa že ima vsaj en pametni telefon. Ko temu dodamo avtomatizacijo, bosta lahko en ali dva avtomobila razvozila ljudi v službo. Seveda se bodo morali prilagajati, a zato bodo tudi veliko prihranili in ta denar namenili drugim dobrinam.
"Pri hitrejši uveljavitvi elektromobilnosti je trenutno glavni omejujoči dejavnik celostna infrastruktura. To pomeni sposobnost proizvajanja dovolj velikega števila baterij, postavljanje polnilne infrastrukture in podobno. Sama količina električne energije niti ni težava, treba pa jo bo dobro uravnotežiti med vsemi porabniki."
Avtomobil je za Slovence pomemben statusni simbol. Se bo sprememba takega mišljenja zgodila z novimi generacijami?
Množični premik se dogaja z menjavo generacij, znotraj zrelih generacij pa se te spremembe dogajajo po eksponentni krivulji. Spremembe so najprej počasne, nato pa njihov obseg eksplodira. Bistveno je vprašanje, kdaj bo kritična masa dobila ustrezno uporabniško izkušnjo.
V svetu sisteme "sharinga" uporabljajo sedemdesetletne gospe, dvajsetletniki, akademiki in politiki. Obseg uporabnikov je torej zelo raznovrsten in taki sistemi niso namenjeni le določeni skupini ljudi. Zdajšnji trenutek še ni pravi pokazatelj hitrosti teh sprememb. Zdaj šele gradimo prve temelje, ta sistem pa še ne more zadovoljiti vseh uporabnikov. Prelomni trenutek bo takrat, ko bomo združili sisteme souporabe, javni prevoz, električne avtomobile, digitalizacijo, sprejeli ustrezno zakonodajo …
Si torej upate napovedati, koliko lastniških avtomobilov bomo še imeli Slovenci leta 2025? Danes jih je dober milijon …
Leta 2025 bo po moji oceni v Sloveniji še od 300 do 500 tisoč lastniških avtomobilov. V prihodnjih desetih letih se bodo v avtomobilski industriji zgodile večje spremembe kot v zadnjih 40 letih. Danes moraš z avtomobilom v trgovino, zelo hitro boš dobil stvari neposredno v prtljažnik oziroma domov.
Eno vozilo ponudnikov prevozov, kot sta Uber ali Lyft ali pa iz konceptov souporabe vozil, lahko že danes zamenja do okrog 30 lastniških vozil. Pričakujemo lahko zakone, ki bodo dodatno obdavčili tiste, ki onesnažujejo. Morda bomo gradili tudi nove oblike prevoza. Zakaj ne bi tudi Slovenija dobila svojega "hyperloopa" in bi imeli tako možnost potovanja med Ljubljano in Mariborom v na primer desetih minutah? Varno in brez emisij.
7