Nedelja, 20. 10. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Šest avtomobilov, ki so močno spremenili naša vozila
Čeprav so nekateri proizvajalci že imeli prototipe in napredno tehnologijo, pa je bilo potrebnega veliko poguma, da so prelomne tehnološke rešitve uporabili v serijski proizvodnji. Poiskali smo šest pionirjev, ki so v največji meri spremenili svet avtomobilov in začrtali pot današnjim.
Prva vgradnja kompresorja – mercedes-benz 10/40
Mercedes je v svoji bogati zgodovini iznašel ogromno število novitet, ki so imele velik vpliv na prihodnji razvoj avtomobilov ter so znatno pripomogle k povečani varnosti na cestah. Kar nekoliko v senci ostalih, res da pomembnejših novosti, je vgradnja prvega kompresorja v serijski avtomobil.
Ne, to se ni zgodilo z enim najbolj poznanih kompresorsko gnanih modelov SSK. To tehnologijo povečevanja moči pri motorjih so sprva preizkušali že na dirkalnikih na začetku stoletja, toda serijsko so motorje s kompresorjem opremili pri modeli 10/40 leta 1921. Vse do leta 1924 so imeli štirivaljni motorji vgrajen kompresor, a zaradi visoke cene avtomobila in slabega gospodarskega stanja je luč sveta ugledalo le malo avtov.
Prva vgradnja šestvaljnika – lancia aurelia
Šestvaljenga motorja sicer niso izumili pri Lancii, saj so imeli takšen motor vgrajeni prvi prototipi pri Buicku in Marmonu. Toda kljub temu nihče ni našel poguma, da bi ta motor vgradil v serijski avtomobil in ga ponudil kupcem.
Na koncu so se prvi opogumili Italijani. Aurelia je bila že sama po sebi drzna in zelo priljubljena v svetu dirkanja. Priljubljenost ji je še posebej zrasla z 2,5-litrskim šestvaljnikom. Vzdržljiv in zmogljiv – prava izbira za vzdržljivostne dirke. Če pomislimo, da večino večjih in športnih avtomobilov poganjajo šestvaljniki, se moramo za to zahvaliti predvsem aurelii.
Prvi motor z dvema turbinama – maserati biturbo
Biturbo, maseratijev model, ki je še danes na slabem glasu zaradi svoje nezanesljivosti, in avtomobil, ki ga povezujejo z najtemnejšimi dnevi v zgodovini te znamke. A povsem neupravičeno. Biturbo še danes velja za tehnični dragulj svojega časa. Kot prvi je imel motor z dvema turbinama. Vsaka je skrbela za svojo vrsto valjev, zato je bil odzivni čas in izkoristek bistveno boljši kot pri eni večji turbini, ki je morala ''poskrbeti'' za celoten motor.
Nekateri mu očitajo, da ni bil priljubljen. A pogled na prodajne številke – v prvem letu so prodali več kot 40 tisoč primerkov – razkriva, da je ravno biturbo eden izmed rešiteljev znamke. A to je druga zgodba. Biturbo je namreč avtomobil, ki je tlakoval pot vsem današnjim biturbo motorjem.
Prvi prisilno polnjeni motor – oldsmobile jetfire
Še preden so v sedemdesetih letih evropske znamke, kot sta Porsche in BMW, odkrile prednosti prisilnega polnjenja, so pri General Motorsu zelo potiho na ceste poslali prisilno polnjeni motor. Model jetfire je imel vgrajen 3,5-litrski osemvaljni motor s turbino, kar je bilo dovolj za 215 ''konjev''.
Glede na prostornino motorja in število valjev to v današnjih časih ni prav veliko, a za tisti čas je bilo ogromno. Še druga zanimivost – gre za praktično enak osemvaljni motor, ki je bil od šestdesetih pa vse do konca stoletja vgrajen v avtomobile znamke Rover. A kljub večji moči se turbinsko gnani motor v ZDA ni prijel, kupci so imeli raje atmosfersko gnane velike motorje.
Prvi turbodizelski motor – peugeot 604
Da, res je. Turbodizelski motor so že razvili pri Mercedesu. Petvaljni motor so vgradili v rekordni C111 prototip (o njem smo pisali zadnjič, klik na povezavo do članka spodaj) in kasneje v razred S W116, toda 300 SD je bil na voljo le v ZDA. Ker s(m)o Evropejci bistveno bolj navdušeni nad turbodizli, si mesto prvega zasluži peugeot. 2,3-litrski štirivaljni motor so vgradili v paradnega konja 604.
Avto ni bil hiter, a je bil uglajen in izredno varčen. Ponujal je možnost vožnje na dolge razdalje brez ustavljanja na bencinskih črpalkah in je zaradi višjega navora poskrbel za boljše vozne lastnosti.
Sistem za nadzor stabilnosti – buicki letnika 1971
Buick je bil določen del obdobja pionir avtomobilskega razvoja. Njihov sistem maxtrac je uporabljal računalnik, ki je zaznaval vrtenje zadnjih koles. Če je prišlo do zdrsa kolesa, je prilagodil moč motorja in prenesel to moč na tisto kolo z več oprijema. Gre za podoben princip, kot ga danes uporabljajo elektronsko nadzorovani diferenciali, a v tistem času je šlo za prvo vgradnjo sistema za nadzor stabilnosti.
5