SiolNET. Avtomoto Zgodbe
2,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Na elektriko: iz Ljubljane v Maribor in nazaj

Presenečenje? 300 kilometrov resnice do Maribora in nazaj. #foto

2,25

termometer

Volkswagen ID.5 električna polnilnica | Pred desetimi leti še misija nemogoče, danes realnost - z električnim avtomobilom se lahko peljemo iz Ljubljane v Maribor in nazaj. | Foto: Gregor Pavšič
Pred desetimi leti še misija nemogoče, danes realnost - z električnim avtomobilom se lahko peljemo iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Foto: Gregor Pavšič

Pred desetimi leti z električnim avtomobilom nismo prevozili poti iz Maribora v Ljubljano, pred šestimi leti smo za pot na Štajersko trikrat polnili, leta 2022 je ob vrnitvi v prestolnico v bateriji ostala še tretjina energije. Na avtocestnih hitrih polnilnicah je letos velik porast uporabnikov, v povprečju vsak med njimi pridobi od 50 do 80 kilometrov dosega.

Pred šestimi leti vožnja z električnim avtomobilom med Ljubljano in Mariborom še ni bila samoumevna. Takrat sta Petrol in SODO ob slovenskih avtocestah postavila mrežo 26 hitrih polnilnic DC, toda avtomobili so imeli še bistveno manjše baterije kot danes in tudi sicer so bili tehnološko še precej manj razviti, kot so v letu 2022.

Polnjenje pred šestimi leti med vožnjo proti Mariboru. | Foto: Gregor Pavšič Polnjenje pred šestimi leti med vožnjo proti Mariboru. Foto: Gregor Pavšič Septembra leta 2016 sem z zoejem prevozil 306 kilometrov dolgo pot iz Ljubljane v Maribor in nazaj. Porabil sem 41 kilovatnih ur (kWh) elektrike, povprečna poraba pa je bila na sončen jesenski dan 16,8 kWh na sto prevoženih kilometrov. Med potjo sem potreboval tri krajše postanke za polnjenje, saj je imel takratni zoe zmogljivost baterije komaj 22 kWh.

Že to pa je bilo za standarde v letu 2016 sprejemljivo, saj smo imeli v uredništvu še žive spomine na prvi test električnega avtomobila sploh: leta 2012 smo se poskušali iz Maribora v Ljubljano pripeljati z majhnim peugeotom iOnom. Med skrajno varčno in počasno vožnjo so nas prehitevali tovornjaki in počasni vzhodnoevropski kombiji, nekateri so nas zaradi počasnosti z gestami celo podili z avtoceste. Pri Domžalah smo morali po prevoženih 108 kilometrih vožnjo predčasno prekiniti.

Deset let za skoraj nepojmljiv tehnološki preskok

Deset let pozneje je tehnologija na bistveno višji ravni. Električni avtomobili niso več tabu, postali so večji, zanesljivejši in predvsem imajo zaradi večjih baterij ter boljšega energijskega izkupička mnogo večje dosege. Število hitrih polnilnic ob štajerski avtocesti je približno enako kot leta 2016. Na počivališču Tepanje je na voljo tudi že ultra zmogljiva polnilnica za moči prek 100 kilovatov, prav tako je tam tudi več priključnih mest. Prav na tem mestu sta Petrol in Sodo nekoč tudi postavila prvo avtocestno hitro polnilnico DC.

Nekateri najdražji električni avtomobili imajo z velikimi baterijami tudi že okrog 600 kilometrov dosega. | Foto: Gregor Pavšič Nekateri najdražji električni avtomobili imajo z velikimi baterijami tudi že okrog 600 kilometrov dosega. Foto: Gregor Pavšič

Volkswagen ID.5 ima veliko baterijo z neto kapaciteto 77 kWh. Ob povratku v Ljubljano je bila na voljo še tretjina energije. | Foto: Gašper Pirman Volkswagen ID.5 ima veliko baterijo z neto kapaciteto 77 kWh. Ob povratku v Ljubljano je bila na voljo še tretjina energije. Foto: Gašper Pirman Ob vrnitvi v Ljubljani v bateriji še tretjina energije

Šest let pozneje smo vožnjo med Ljubljano in Mariborom ponovili. V ospredju je bil volkswagen ID.5, ki kot tretji model družine ID z modularne platforme MEB tudi izkorišča nekaj znanja svojih obeh predhodnikov in nadgrajuje celovito izkušnjo. Pri polni bateriji je doseg v Ljubljani kazal 395 kilometrov. Pri Lukovici je upadel na 360 kilometrov, pri Celju je imela baterija še 82 odstotkov energije. To bi pri porabi 18,4 kilovatne ure zadoščalo še za 327 kilometrov dosega. Pri Tepanju je bila baterija še 76-odstotno napolnjena, ob prihodu v Maribor pa je bilo po 143 kilometrih v bateriji še 68 odstotkov energije. Ocenjeni doseg je še vedno znašal spoštljivih 271 kilometrov.

In vse tako nazaj do Ljubljane. Ob vrnitvi je bilo v bateriji še 33 odstotkov energije, ocenjeni preostali doseg pa je znašal še 134 kilometrov. Vožnjo smo opravili pri avtocestni hitrosti do 120 kilometrov na uro, glede na preostalo energijo pa bi bilo mogoče brez postankov za polnjenje opraviti tudi ob hitrostih do 130 kilometrov na uro.

Treba je sicer poudariti, da ima ID.5 dokaj veliko baterijo z neto kapaciteto 77 kWh, a kljub temu je pozitivno presenetil z zgledno porabo. Mnogi električni avtomobili pa imajo vendarle nekoliko manjšo baterijo in zanje skok do Štajerske in nazaj brez polnjenja še ni samoumeven.

Od leta 2016 se je število hitrih polnilnic ob avtocestah le malenkostno povečalo. | Foto: Gregor Pavšič Od leta 2016 se je število hitrih polnilnic ob avtocestah le malenkostno povečalo. Foto: Gregor Pavšič

Kaj pa avtomobili z manjšim dosegom? Zadostuje že en krajši postanek.

Vsi električni avtomobili, še posebej pozimi, ne ponujajo dosega prek 300 kilometrov. Predvsem manjši avtomobili imajo okrog 250 kilometrov avtocestnega dosega. V primeru toyote bZ4X je bil potreben desetminutni postanek za polnjenje in z avtomobilom smo se iz Maribora brez večjih težav vseeno vrnili v Ljubljano. Podobno bo veljalo tudi za preostale manjše avtomobile. Zanimivo bo v prihodnje spremljati razvoj polnilne infrastrukture ob avtocestah. Kot nam je v pogovoru povedal vodja polnilne infrastrukture v Petrolu, število polnilnic marsikdaj že zdaj ne zadošča številu uporabnikov. Letošnja skokovita rast uporabe hitrih polnilnic to le še dokazuje.

električna polnilnica avtomobil Petrol Avtomoto Visoke naložbe, zamudna birokracija: mladi Petrolov strokovnjak odkrito

Statistika uporabe hitrih avtocestnih polnilnic DC: letos velik porast polnjenj

Veliko pa pove tudi statistika uporabnikov družbe SODO. Lani so zabeležili 15 tisoč polnjenj, kar je bilo 26 odstotkov več kot leta 2019. Leta 2016, ko so mrežo hitrih polnilnic končali in smo opravili zgoraj omenjeni štajerski potep z zoejem, je bilo na letni ravni polnjenj le dobrih devet tisoč. Letos je bilo polnjenj že 21.488, in to do konca oktobra. Rast števila polnjenj je tako letos zelo izrazita. Temu primerna je bila uporaba energije, in sicer letos 281 tisoč kWh, lani v vsem letu 188 tisoč kWh.

Uporabniki na hitrih polnilnicah ob avtocestah v povprečju polnijo dobrih 20 minut. | Foto: Gregor Pavšič Uporabniki na hitrih polnilnicah ob avtocestah v povprečju polnijo dobrih 20 minut. Foto: Gregor Pavšič

Statistika uporabe polnilnic SODO ob avtocestah:

  poraba energije (kWh) št. polnjenj čas zasedenosti (h)

2016

78.152

9.280

4.093

2017

83.605

8.945

2.636

2018

108.072

10.656

3.260

l2019

138.459

12.522

3.950

l2020 

122.323

10.775

3.622

l2021 

188.786

15.822

5.419

2022 (do 31. 10.) 281.074 21.488 7.824

vir: SODO

Povprečno polnjenje ob avtocesti traja dobrih 20 minut

Polnilnice ob avtocesti so namenjene krajšim polnjenjem. V povprečju je letos uporabnik med polnjenjem pridobil 13 kWh elektrike, kar, odvisno od avtomobila, pomeni od 50 do približno 80 kilometrov dosega. V povprečju je vsak med njimi avtomobil polnil dobrih 20 minut.

Kot kažejo spodnji grafi, sta daleč najbolj priljubljeni polnilnici na počivališču Lukovica in Ravne pri Kozini. To sta tudi dve zelo izpostavljeni polnilnici na tranzicijskih poteh prek Slovenije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin