avtocesta
Četrtek, 16. 3. 2017, 4.36
6 let, 6 mesecev
Počivališč dovolj, parkirnih mest za tovornjake premalo ...
Počivališča ob avtocestah: koliko časa še kaos tovornih vozil?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,50
7
Realnost slovenskih avtocestnih počivališč in bencinskih servisov je gneča zaradi tovornjakov in premalo parkirnih mest zanje. Uradno so sicer namenjena le kratkotrajnim postankom, njihova širitev pa zahteva daljši postopek sprejemanja ustreznih aktov na pristojnem ministrstvu. Voznikov, ki pustijo tovornjake na nevarnih mestih, uslužbenci Darsa ne smejo kaznovati.
Skokovita rast tovornega prometa, ki presega stare zasnove parkirišč
Slovenske avtoceste, še posebej tista od Primorske proti Štajerski, so v obeh smereh polne tranzicijskega tovornega prometa. Leta 2015 je odsek štajerske avtoceste (Trojane–Vransko) v povprečju dnevno prevozilo 5.467 vozil, ki so bila težja od sedmih ton. Na odseku primorske avtoceste (Unec–Postojna) je ta številka znašala v povprečju 6.778 tovornjakov na dan. Zasnova parkirišč in počivališč je večinoma že zelo stara, obseg tovornega prometa pa se je v zadnjem desetletju približno potrojil.
Ob slovenskih avtocestah, ki so skupno sicer dolge 650 kilometrov, je urejeno parkirišče za okrog 1.400 tovornjakov. Po vsakem izmed obeh obremenjenih krakov torej dnevno vozi približno petkrat več tovornjakov, kot je ob vsem avtocestnem križu zanje namenjenih parkirnih mest.
Video - Nočni "sprehod" po počivališču na ljubljanski obvoznici:
Ko namenskih parkirnih površin zmanjka, vozniki tovorna vozila puščajo, kjer pač imajo prostor. Na počivališčih so tudi tovornjaki s slovenskimi registracijami.
Dars: Pokritost avtocestnega omrežja s počivališči je dobra
Kdor se ob večernih urah želi z osebnim avtomobilom ustaviti na avtocestnem bencinskem servisu, se mora pogosto prebiti skozi pravi labirint križemkražem postavljenih težkih tovornjakov. Ko namenskih parkirnih površin zmanjka, vozniki tovorna vozila puščajo, kjer pač imajo prostor. Nemalokrat so do skrajnosti s tovornjaki napolnjena tudi uvozni in izvozni pas s počivališča oziroma bencinskega servisa, kar v mraku samodejno prinaša nevarne prometne položaje.
"Dejstvo je, da je ob slovenskih avtocestah premalo parkirišč. Vendar pa njihova zagotovitev ni stvar upravljavca avtocest, temveč predmet celovite prometne politike. Kar zadeva avtocestna počivališča, pa pojasnjujemo, da ne glede na to, da vsa mreža počivališč v Sloveniji še ni zgrajena, menimo, da je pokritost avtocestnega omrežja s počivališči dobra," razlagajo na Darsu.
Ob slovenskem avtocestnem križu je trenutno že nekaj več kot 60 počivališč, od tega 12 tako imenovanih majhnih počivališč brez bencinskega servisa, preostalih 51 pa je opremljenih z bencinskim servisom. Skupno je na počivališčih nekaj več kot 1.400 parkirnih mest za tovorna vozila.
V okviru zgraditve podravskega avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem na meji s Hrvaško bo zgrajeno tudi obojestransko počivališče Podlehnik. Zadnjih 13 kilometrov avtoceste do meje s Hrvaško bo v celoti zgrajenih do konca leta 2018.
Ob slovenskih avtocestah, ki so skupno sicer dolge 650 kilometrov, je urejeno parkirišče za okrog 1.400 tovornjakov.
Evropsko uredba do konca leta 2030 od držav članic zahteva počivališče vsaj na vsakih 100 kilometrov avtoceste.
Voznike nevarno parkiranih tovornjakov lahko kaznuje le policija
Po natančni črki zakona počivališča sploh niso namenjena dolgotrajnejšemu parkiranju. Namenjena so postanku, ne parkiranju v klasičnem pomenu te besede. Tak namen počivališč opredeljuje tudi zakon o cestah, ki v svojem 2. členu podaja pomen izrazov v zakonu ter v 53. točki prvega odstavka tega člena določa: "Počivališče je s posebno prometno signalizacijo označena servisna prometna površina, namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa."
Če se na katerem izmed bencinskih servisov oziroma postajališč pojavi prevelika gneča in je otežen pretok prometa, lahko vzdrževalci na pomoč pokličejo policijo, uslužbenci Darsa pa lahko le zavarujejo izpostavljena vozila s stožci. Nobene pristojnosti namreč nimajo, da bi sankcionirali voznike, ki parkirajo zunaj označenih mest.
"V primeru, da zaradi prenatrpanosti parkirišča, tovorna vozila parkirajo že na uvozu na parkirišče, policisti obveščajo Dars, ki taka vozila označi. Če taka vozila ogrožajo promet, potem jih napotijo na naslednje parkirišče. Mogoči so tudi izreki kazni za tako parkiranje," so nam povedali na slovenski policiji, kjer sicer statistike o napačno parkiranih tovornjakih ne vodijo.
"Za povečanje počivališč in števila parkirnih mest bi potrebovali nova zemljišča, treba bi bilo spremeniti prostorske akte ..."
Pristojno ministrstvo je skupaj z Darsom že leta 2009 izdelalo študijo o gradnji novih avtocestnih počivališč. Število teh danes sicer ni majhno in je že danes v skladu z evropsko uredbo, ki do konca leta 2030 od držav članic zahteva počivališče vsaj na vsakih 100 kilometrov avtoceste. V Sloveniji število počivališč zadošča tej evropski direktivi, zatika pa se pri številu parkirnih mest zaradi velikega obsega tovornega prometa čez Slovenijo.
"Za povečanje počivališč in števila parkirnih mest bi potrebovali nova zemljišča, treba bi bilo spremeniti prostorske akte. V državnem prostorskem načrtu sta za vsako parkirišče določena tako obseg kot funkcija. Za povečanje števila parkirnih mest na območje prek obstoječih prostorsko izvedbenih aktov bi bilo treba najprej predlagati začetek postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev teh aktov, ki bi nam po sprejemu dali pravno podlago za odkup potrebnih zemljišč.
Omenjena študija predvideva majhno počivališče v razmiku od 10 do 15 kilometrov, počivališča z bencinskim servisom v razmiku od 20 do 25 kilometrov, vsakih 70 kilometrov pa bi moralo stati počivališče z restavracijo. Ker je med Koprom in Mariborom le 232 kilometrov, je bolj kot število in pogostost počivališč vprašljivo število urejenih parkirnih mest na njih.
7