SiolNET. Avtomoto Zgodbe
6,32

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Z električnim skirojem po Ljubljani

Nov hit slovenskih ulic: se jim bodo umaknili tudi avti?

6,32

termometer

električni skiro
To je vse bolj razvito področje mikromobilnosti, kjer nam različna prevozna sredstva olajšajo mobilnost v tako imenovanem zadnjem kilometru. Električni skiro se tu z vidika velikosti, okretnosti in dosega izkaže za trenutno eno najboljših odločitev in vse večje število skirojev na ulicah to potrjuje. Foto: Gregor Pavšič

Mnoge jezijo in v marsičem spreminjajo zemljevid mobilnosti v mestih. Ljubljana in ostala slovenska mesta niso izjema. Električni skiro je lahko odličen podaljšek avtomobila, ki ga lahko spravimo v njegov prtljažnik. Z njim smo hitri in okretni, največji izziv pa čaka mestne oblasti z urejanjem infrastrukture za vse večjo množico uporabnikov tiste mobilnosti, ki ni več vezana na avtomobil.

Seat je kot avtomobilski proizvajalec ponudil svoj serijski električni skiro, ki velja za dopolnitev avtomobilov. Tudi to je za proizvajalce znanilec sprememb. Seat je kot avtomobilski proizvajalec ponudil svoj serijski električni skiro, ki velja za dopolnitev avtomobilov. Tudi to je za proizvajalce znanilec sprememb. Foto: Gregor Pavšič Seat je kot prvi avtomobilski proizvajalec ponudil serijski električni skiro, na vse bolj razvitem trgu pa je zdaj ponudnikov že zelo veliko. Z novimi proizvodi in popravki zakonodaje se odpirajo nova področja urbane mobilnosti.

Električni skiro ima realni doseg do 20 kilometrov, hitrost je primerljiva s kolesarji, poraba energije je približno 17-krat manjša kot pri električnem avtomobilu. Polnjenje baterije doma ali v pisarni traja do treh ur in pol.

Izpostavljamo hitro odzivnost pogonskega sklopa, kar povečuje njegovo okretnost in s tem tudi nevarnost na kolesarskih stezah.

Še nekaj zanimivosti: teža uporabnika vsaj pri testnem skiroju ne sme presegati 100 kg, z njimi je mogoče peljati po klancu z naklonom največ 10 stopinj. Nadzirati ga je mogoče prek aplikacije, s katero ga tudi na daljavo zaklenemo in onemogočimo premikanje.

Testni skiro je imel ceno 570 evrov, na trgu jih je mogoče (ob manjšem dosegu) dobiti tudi že za slabih 300 evrov. Nevarnost predstavljajo predvsem ozke kolesarske steze, ki že zdaj komaj zadostijo naraščajočemu številu uporabnikov koles, skirojev, rolerjev, rolk in podobnih prevoznih sredstev. Bodo mesta v prihodnje urejali manj z mislijo na avtomobile in bolj z mislijo na mikromobilnost?  

Uporabnike električnih skirojev bi lahko razdelili na dve skupini. Na eni so prebivalci mest, ki ga imajo doma in se lahko z njim vozijo po opravkih v mestih, drugi pa so vsakodnevni ali pogosti obiskovalci mest. Ti tak skiro pospravijo v prtljažnik avtomobila, tega (poceni) parkirajo izven središča mesta in se nato do središča peljejo z električnim skirojem.

Niso več modna muha: električni skiro je znanilec sprememb mobilnosti v mestih

To je vse bolj razvito področje mikromobilnosti, kjer nam različna prevozna sredstva olajšajo mobilnost v tako imenovanem zadnjem kilometru. Električni skiro se tu z vidika velikosti, okretnosti in dosega izkaže za trenutno eno najboljših odločitev in vse večje število skirojev na ulicah to potrjuje. Električnih skirojev ne moremo več jemati le kot modno muho. So znanilci sprememb mobilnosti v mestih, ki pa po desni strani prehitevajo tako zakonodajni kot tudi infrastrukturni del tega mobilnostnega področja.

Električni skiro je relativno velik, tako je videti postavljen ob srednje velik športni terenec (renault kadjar). Dimenzije – sestavljen: 102 x 43 x 113 cm, zložen: 113 x 43 x 40 cm Električni skiro je relativno velik, tako je videti postavljen ob srednje velik športni terenec (renault kadjar). Dimenzije – sestavljen: 102 x 43 x 113 cm, zložen: 113 x 43 x 40 cm Foto: Gregor Pavšič

Zložen električni skiro v prtljažniku. V manjših avtomobilh bo prostora hitro premalo. Zložen električni skiro v prtljažniku. V manjših avtomobilh bo prostora hitro premalo. Foto: Gregor Pavšič

Primerjava dolžine zloženega skiroja in rolke longboard. Primerjava dolžine zloženega skiroja in rolke longboard. Foto: Gregor Pavšič Koliko prostora potrebujete zanj v prtljažniku avtomobila?

Ponudbe na trgu je danes veliko in tokrat nas je bolj zanimala predvsem vsakodnevna uporabnost električnega skiroja. Preizkusili smo električni skiro Seata, ga je med prvimi avtomobilskimi proizvajalci ponudil serijsko. V prodajnih salonih ga ponuja ob boku svojih avtomobilov.

Prvi vtis? Tako lično zložen se mi ni zdel ravno majhen, morda sem pričakoval manjšega. Najprej ga je bilo treba spraviti v prtljažnik. S svojimi dimenzijami je dokaj velik, je pa po dolžini primerljiv z longboard rolko. V srednje velik športni terenec (konkretno renault kadjar) ga je bilo mogoče dokaj enostavno namestiti, pri manjših avtomobilih bi zadaj prostora zanj že hitro zmanjkalo.

Po mestu s hitrostjo od 15 do 20 km/h

Povprečna hitrost kolesarjev se giblje od 15 do 20 kilometrov na uro, prav toliko pa je tudi optimalna mestna hitrost električnega skiroja. Ni se bilo treba peljati prav daleč, da bi na lastni koži ugotovil vse prednosti in pomanjkljivosti takega vozila.

Voziti ga je enostavno, je dovolj okreten in zaradi električnega motorja je treba zavoro uporabljati le v primeru nujnega zaviranja. Podobno kot pri električnem avtomobilu je odzivnost elektromotorja hipna. Vsa običajna upočasnjevanja je bilo mogoče opraviti že s spuščeno tipko za plin. Skiro tudi ni pretežek, zlaganje je prav tako omejeno na vsega en poteg.

Tehnični podatki – Seat eXS

Dovoljena uporaba:

Od 14 let naprej

Najvišja hitrost:

25 km/h

Neto masa:

12,5 kg

Dimenzije:

sestavljen: 102 x 43 x 113 cm, zložen: 113 x 43 x 40 cm

Baterija:

187 Wh

Najvišji vzpon:

10 stopinj

Največja teža voznika:

100 kg

Moč:

300 W

Realni doseg:

Od 15 do 20 km

Bi za vožnjo po mestu uporabljali električni skiro?

  • Da, ga že uporabljam 28,23%
  • Uporabljal ga bom v bližnji prihodnosti 43,54%
  • Ne, raje uporabim druge oblike javnega prometa 15,71%
  • Ne, prisegam na svoj osebni avtomobil 12,52%

Kolesarske steze so v Ljubljani ozke, marsikje pa tudi v slabem stanju. Slaba novica ob dejstvu, da se bo število njihovih uporabnikov le še povečevalo. Kolesarske steze so v Ljubljani ozke, marsikje pa tudi v slabem stanju. Slaba novica ob dejstvu, da se bo število njihovih uporabnikov le še povečevalo. Foto: Gregor Pavšič

Okrasni elementi za ločevanje prostora za kolesarje in pešce, ki pa so za uporabnike skirojev in rolk lahko zelo moteči. Okrasni elementi za ločevanje prostora za kolesarje in pešce, ki pa so za uporabnike skirojev in rolk lahko zelo moteči. Foto: Gregor Pavšič

Hitrost električnega skiroja znaša od 15 do 20 kilometrov na uro, kar je primerljivo z nekoliko hitrejšimi kolesarji. Hitrost električnega skiroja znaša od 15 do 20 kilometrov na uro, kar je primerljivo z nekoliko hitrejšimi kolesarji. Foto: Gregor Pavšič

Realni doseg do 20 kilometrov, baterija se napolni v treh urah in pol

Od obvoznice do središča mesta sem potreboval 16 minut, kar je primerljivo s kolesom. Doseg z enim polnjenjem znaša uradno 25 kilometrov, po naših izkušnjah lahko realno vozimo od 15 do 20 kilometrov. Poraba na 100 prevoženih kilometrov bi znašala približno eno kilovatno uro, kar je približno 17-krat manj, kot porabi povprečni velikoserijski električni avtomobil.

Skiro polnimo prek navadne hišne vtičnice. Z dveh odstotkov baterije se je kapaciteta na 50 odstotkov napolnila v eni uri, do 80 odstotkov v dveh urah, do 100 odstotkov pa v treh urah in pol. Hitrost polnjenja torej omogoča, da tudi prazno baterijo zlahka napolnimo med službo ali ponoči doma.

Električni skiroji bodo dobili svoj prostor tudi v zakonu

Vožnja z električnimi skiroji je uradno sicer še vedno prepovedana, ob normalni uporabi pa ni sankcionirana. Novela zakona o predpisih cestnega prometa bo skirojem določila pravila uporabe. Z njimi se bo dovoljeno voziti po kolesarskih stezah in tam, kjer teh ni, bo uporabnik lahko z njim peljal tudi po cesti. Po območjih za pešce je (bo) treba hitrost prilagoditi tem, torej na največ pet kilometrov na uro.

Odprto pereče vprašanje je v Ljubljani tudi parkiranje skirojev, ki jih je mogoče najeti v smislu souporabe. V prestolnici sta trenutno dva taka ponudnika. Po najemu ga je treba prikleniti na javno stojalo za kolesa, kjer pa s tem zmanjka prostora za zasebna kolesa. To je torej navzkrižje javnega in zasebnega interesa. Tudi na tem področju lahko pričakujemo zakonodajne spremembe, tudi ponudniki te storitve pa obljubljajo lastna stojala.

Leva tipka za zavoro, desna za pogon elektromotorja. Leva tipka za zavoro, desna za pogon elektromotorja. Foto: Gregor Pavšič

V conah za pešce vožnja električnega skiroja kljub njegovi okretnosti ni priporočljiva. V conah za pešce vožnja električnega skiroja kljub njegovi okretnosti ni priporočljiva. Foto: Gregor Pavšič

Je vožnja z električnim skirojem res nevarna?

Sama po sebi ne in še vedno velja, da je bolj nevaren vsak kolesar (in teh nikakor ni malo), ki vozi v napačno smer po kolesarski stezi. Ker lahko pričakujemo rast števila uporabnikov, bodo nevarnosti kmalu prišle iz smeri infrastrukturne pretočnosti za vse uporabnike nove mobilnosti. Več bo torej križanj med pešci, avtomobili, kolesi in skiroji, kar pa statistično povečuje možnosti nesreč.

Mesta so bila grajena z mislijo na avtomobile in pri tem Ljubljana ni izjema. Podžupan Janez Koželj je že večkrat razburkal javnost (in tudi vodstvo MOL) z napovedjo, da bi bilo treba v mestu odvzeti nekaj prostora avtomobilom in ga nameniti raje pešcem in kolesarjem. Če bi se v roku desetih let področje mikromobilnosti razvijalo po zdajšnjih projekcijah, bi vse več dnevnih migrantov svoje avtomobile parkiralo na obrobju mesta in se do službe peljalo z majhnimi električnimi prevoznimi sredstvi.

Bi lahko zanje nekoč zaprli en zdajšnji prometni pas glavnih vpadnic, torej Tržaške, Celovške in Dunajske ceste?

električni skiro Foto: Gregor Pavšič

Največji izziv so zelo ozke kolesarske steze

Prostora za varno vožnjo je na kolesarskih stezah že danes komaj dovolj. Te so namreč izjemno ozke, pogosto so speljane tik ob cesti, prečkajo natrpane avtobusne postaje in vožnja s kolesom (ali skirojem) tako še zdaleč ni sproščena.

Če se na kolesarski stezi nekdo pelje počasneje, ga je zares težko prehiteti. V praksi smo med vožnjo proti središču raje izbrali prehitevanje po pločniku kot po levi strani kolesarske steze, kjer bi se znašli le nekaj centimetrov oddaljeni od avtobusov, kombijev in osebnih avtomobilov.

Marsikje je zelo slaba tudi podlaga stez, mnogo je lukenj, zakrpanega asfalta in podobno. Za razliko od klasične rolke ali klasičnega skiroja jih je naš testni električni skiro vseeno prenesel zanesljivo dobro. Trpijo roke, a vsaj vožnja je kljub neravninam še dovolj varna.

Električni skiro ali klasično kolo?

Naš testni električni skiro ima maloprodajno ceno 570 evrov, kar sicer ni malo denarja. Tak skiro nedvomno v mestu prinaša veliko prednosti pred klasičnim kolesom. Vzamete ga lahko s seboj v trgovino, zlahka tudi v svojo službo in tako so skrbi z zaklepanjem odveč. Tudi na mestni avtobus ga je zloženega mogoče vzeti s seboj.

Če bi šli z njim v trgovino, je treba misliti na ustrezen nahrbtnik za nakupljene stvari. Z obešeno vrečko bi se močno zmanjšala stabilnost na skiroju. Košarice kot mestno kolo tak skiro seveda nima. Vsaj naš tudi ni imel zvonca, ki je v mestu nepogrešljiv.

Električni skiro je danes mogoče v Ljubljani tudi najeti. Cena uporabe je dokaj visoka (0,23 centov na minuto) in tako je pogosto ceneje najeti avtomobil kot skiro.

Komentarji

19

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Skipy / 06.08.2019. ob 08:53 +3 - 1

    Jaz ga imam 3 mesece do sedaj sem naredil 640 km. Top po Lj veliko hitreje kot prestopa ti s trolami. Je pa res da imaš padalce ki ne upoštevajo nobenih CPP podobno kot kolesarji samo da jih je manj.

    +3 - 1
  • Branko_Erculj / 06.08.2019. ob 14:55 +2 - 1

    Čar skirojev, koles in podobno - v mestnem življenju, je v tem, da človek s svojo močjo pride nekam hitreje kot peš. Z uporabo lastne energije, obenem pa to velja kot priročna rekreacija, spet v dobro človeka.

    +2 - 1
  • jherin / 07.08.2019. ob 10:25 +1 0

    večina mestnih pavijanov uporablja tole zadevo ... se guzijo povsod ... ko pa greš s kolesom za njim ga pa vsakič skor povoziš ker bremza za vsako luknco k je na tleh .... ko ga končno prehitiš, se pa spet sili pred tabo na naslednjem semaforju !!

    +1 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin