Leto, ko se je začelo znova: za volanom celo mož Helene Blagne

Najboljše posadke s pozivnega relija Zima, ki je v okolici Ljubljane potekal 4. januarja leta 1992. Foto: osebni arhiv Miro Grad 4. januar leta 1992. Prva sobota novega leta in prvo polno leto Slovenije, nekaj mesecev prej prvič samostojne države. Osamosvojila se je AMZS, ki pa takrat še ni bila članica mednarodne avtomobilske zveze FIA. Zgodaj zjutraj so se v Ljubljani eden za drugim zaganjali motorji 27 nastopajočih dirkalnih avtomobilov. Začel se je tako imenovani reli Zima, ki še ni štel za državno prvenstvo Slovenije. Imel je pet hitrostnih preizkušenj (dvakrat Besnica in Hrušica ob Litijski cesti v Ljubljani, enkrat makadamsko parkirišče Avtosejma). Pred pet tisoč gledalci je slavil Silvan Lulik s sovoznikom Matjažem Mihelčičem. Pred 30 leti sta bila še zadnja jugoslovanska državna prvaka v reliju, tokrat pa jima je svojo mazdo 323 za kratek ljubljanski reli posodil Miro Grad.

Zimski reli pred 29 leti je bil zanimiv vsaj s treh vidikov: Lulik je za zmago od Francija Zdešarja in njegovega takratnega podjetja Motomat dobil osebni avtomobil fiat 126 PGL ("bolhco"), ki je sicer pripadel lastniku avtomobila Gradu. Na tem reliju je prvo zmago v razredu dosegel Samo Valant (poznejši večkratni prvak v reliju in gorskih dirkah, ustanovitelj pokala Seicento), naš sodelavec Aleš Črnivec (lancia delta) pa je kot eden od favoritov zdrsnil s poledenele ceste. Za uteho mu je pripadla nagrada za najdaljši 14-metrski skok na eni od hitrostnih preizkušenj prek umetne rampe, kjer so organizatorji merili dolžine.

V Sloveniji v času Jugoslavije le redko za točke državnega prvenstva

Že leta 1970 je za državno prvenstvo nekdanje skupne države štela gorska dirka na Gorjance, leta 1977 kot prvi tudi reli Loka v Škofji Loki, leto pozneje je letališče v Mariboru gostilo prvo "slovensko" cestnohitrostno dirko za državno prvenstvo Jugoslavije. Leta 1975 so v Hajdošah pri Ptuju zgradili tudi prvi kartodrom v nekdanji Jugoslaviji.

Prvi slovenski reli za državno prvenstvo Jugoslavije je bil Reli Loka leta 1977, že leta 1971 je za prvenstvo skupne države štela tudi gorska dirka na Gorjancih. Leto prej sta bila v Sloveniji le dva relija (Velenje že po osamosvojitvi Slovenije), nato pa je morala AMZS z organizatorji doma izpeljati celotno državno prvenstvo.

Silvan Lulik je bil pred 30 leti zadnji državni prvak nekdanje skupne Jugoslavije, nato pa je leta 1992 postal tudi prvi skupni državni prvak samostojne Slovenije. Foto: Gregor Pavšič

Leta 1992 v Sloveniji kar 20 dirk

Pozimi ni bilo malo bojazni, ali bo sploh mogoče izpeljati dovolj prireditev. Strah je bil kljub številnim težavam – uvodni reli Kras Istra je bil odpovedan, ker se slovenski in italijanski organizatorji niso mogli sporazumeti glede zelo visokih odškodnin za uporabo cest v Sloveniji – neupravičen. Skupno so leta 1992 v Sloveniji izpeljali pet relijev, tri gorskohitrostne in tri cestnohitrostne prireditve (na vsaki po dve ločeni dirki). Ob tem pa še štiri dirke v avtokrosu in pet prireditev v kartingu.

Vrhunci so bili tradicionalni reli Saturnus (zmaga Franza Wittmanna z nekdanjo tovarniško toyoto celico GT4), mednarodna cestnohitrostna dirka po nedokončani severni obvoznici v Ljubljani (prvo ime je bil zvezdnik nemške serije DTM in tovarniški voznik BMW Joachim Winkelhock) in mednarodna dirka v kartingu v Luciji pri Portorožu. Na kartodromu, ki danes ne obstaja več.

Vojko Hočevar je ustanovil reli društvo ARC Lizzy in je bil tudi eden od voznikov takrat priljubljenih mazd 323 4WD. Foto: osebni arhiv Miro Grad

Zelo resno se je avtomobilskega športa lotil takratni uvoznik Mazde

Z osamosvojitvijo so se močno spremenile tudi razmere na slovenskem avtomobilskem trgu. Revoz je prav leta 1992 postopno ugasnil dolgoletno poltovarniško Renaultovo moštvo (naprej Aleš Pušnik, pozneje Brane Kuzmič), že prej je športni program opustila naveza Tehnounion-BMW (Silvan Lulik), zato pa se je leta 1992 prek relija začel promovirati takratni glavni uvoznik znamke Mazda, kranjsko podjetje Mazda Y.C.C.

Ustanovili so ga leta 1990 ob liberalizaciji uvoza avtomobilov, najprej prodajali vozila različnih znamk, nato pa se osredotočili le na eno znamko. Kranjčani pod vodstvom Mirana Strikoviča so ustanovili tudi lastno reli moštvo in sodelovali s klubom ARC Lizzy Vojka Hočevarja. Poleg januarskega relija so aprila 1992 organizirali tudi uvodni reli za točke državnega prvenstva. Mazde 323 so bile nekaj let blizu vrha slovenskega relija.  

Leta 1992 smo dobili tudi Daihatsujev pokalno tekmovanje, čez dve leti se je avtomobilskemu športu s pokalom spet pridružil Revoz, ljubljanski Porsche Inter auto pa je prav tako leta 1994 finančno izdatno podprl nakup Volkswagnove tovarniške specialke golf G60 rallye za Darka Peljhana.

Leta 1992 prva gorska dirka v Sevnici, prav tako na Črnivec pri Kamniku

Prvo gorskohitrostno dirko so leta 1992 organizirali v Sevnici. Pod vodstvom domačina Janka Rezca so tam ustanovili klub Top Racing in pozneje sevniško dirko prirejali tradicionalno. Gorsko dirko so pred 30 leti izpeljali tudi proti prelazu Črnivec pri Kamniku, del državnega prvenstva pa je bila še gorska dirka pri Novi Gorici. Po 12 letih so v Sloveniji spet izpeljali cestnohitrostne dirke.

V reliju je bil leta 1992 edinkrat izpeljan reli Acapulco (prav tako okrog prelaza Črnivec), v koledarju je bilo še tradicionalno Velenje in nadaljevanje relija Kompas (v osemdesetih letih tradicionalni reli jugoslovanskega DP v Sloveniji), ki pa je leta 1992 z DHL dobilo novega pokrovitelja. Ta reli je potekal v hribih nad Cerknico. 

Darko Peljhan (takrat še kot sovoznik) in Miran Kacin sta kariero začela pred 31 leti v malem autobianchiju. Peljhan je za volan sedel leta 1991, torej pred 30 leti. Od takrat do danes je povsem miroval le eno sezono. Foto: Osebni arhiv

Odhod Kuzmiča in prihod mladih: Darko Peljhan dirka še danes

Pogled na končne rezultate leta 1992 potrjuje, da se je s slovensko osamosvojitvijo začela tudi postopna menjava generacij voznikov. V reliju je naslov državnega prvaka še izvlekel Silvan Lulik, to pa je bila zadnja sezona Braneta Kuzmiča. Na prvem reliju se mu je snela prestavna ročica, na Saturnusu ga je izdala tehnika, na Acapulcu pa je dirkalni clio razbil na zadnji hitrostni preizkušnji. Obnovil je poškodbo kolena, pred relijem Velenje pa je Revoz prižgal rdečo luč vnovičnim nastopom.

V reliju je zablestel komaj 22-letni Darko Peljhan z VW golfom G60 rallye. S sovoznikom Kacinom sta dobila prvi reli, na Saturnusu jima je motor golfa uničil požar, v Velenju pa sta za Lulikom zaostala le pet sekund in za prav toliko to leto tudi izgubila naslov državnega prvaka. V reli je vstopil nekdanji olimpijski smukač in poznejši državni prvak Tomaž Jemc, prav tako tudi mladi Mišel Zupančič – pozneje večkratni državni prvak na gorskih in cestnih dirkah.

Tomaž Kavčič je bil nekoč sovoznik v reliju. Foto: Nebojša Babić Med sovozniki v reliju tudi današnji kuharski as Tomaž Kavčič

V gorskih in cestnih dirkah obračun dveh rivalov in "starih mačkov", Dagmarja Šustra in Matjaža Tomljeta (oba BMW M3). Pravih specialistov za gorske in še manj za cestne dirke v Sloveniji še ni bilo, zato so bile te dirke odvisne predvsem od gostujočih voznikov relija.

In še zanimivost – kot sovoznika v zastavi yugu Petra Trošta opazimo Tomaža Kavčiča, danes enega najbolj priznanih kuharjev v Sloveniji. Kavčič je bil v reliju sovoznik prvič že leta 1990 (ob Borutu Saksidi), s Troštom pa je nadaljeval še do leta 1996.

Pred 30 leti se je kalila izjemna generacija kartistov, med njimi so bili tudi Aleš Prek, Asja Zupanc, Nina Jerančič, Domen Jerančič, Jernej Pitako, Zvonko Dominko, Lucija Živec, Gašper Iljaž ... Foto: Osebni arhiv Nine Jerančič

Asja Zupanc je bila leta 1992 še obetavna 10-letna voznica kartinga, danes pa s produkcijsko ekipo sodeluje pri snemanju zelo odmevnih avtomobilskih oglasov. Desetletniki v kartingu napovedali izjemno generacijo, z najmočnejšimi gokarti slavil poznejši mož Helene Blagne

Pogled na rezultate leta 1992 v kartingu pa je prav tako napovedoval izjemno generacijo mladih voznikov in voznic. Med najmočnejšimi gokarti (C-125) je resda državni prvak postal Mitja Zaman, poznejši mož pevke Helene Blagne, v najmanjšem razredu N-60 pa so se borili osnovnošolci. Komaj 10-letni Aleš Prek, poznejši evropski gorski prvak, enako stara Asja Zupanc (pozneje uspešna tekmovalka, danes voznica produkcijske ekipe za snemanje številnih oglasov za nove avtomobile), pa Gašper Iljaž in Domen Jerančič. Med mladinci s 100-kubičnimi gokarti pa tudi Tomaž Gorenc, Nina Jerančič in Lucija Živec, danes (poročena Sajevec) direktorica AMZS.

Osvojene točke – DP v reliju 1992

Osvojene točke – DP cestnohitrostne dirke 1992

Osvojene točke – DP gorskohitrostne dirke 1992