Sobota, 11. 7. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Marko Grossi
Ko je avto tako "parkiral", je pomislil na konec: zdaj se mu spet smeji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,08
V njem sem vedno videl slovenskega Colina McRaeja, neukročen, neizbrušen talent, ki s srčnostjo kaže vozniški potencial in – najpomembneje – s takim pristopom navdušuje gledalce ob progi. Marko Grossi je Portorožan, izjemno hiter voznik, ki je v zadnjih dveh letih prehodil dirkaško pot od pekla do roba raja.
Tako se je za Marka Grossija leta 2018 končal nastop na reliju Delta v okolici Zagreba.
Ta fotografija je za Marka Grossija, 26-letnega voznika relija iz Portoroža, le še bled spomin. Zgodilo se je junija leta 2018 med spustom s Sljemena nad Zagrebom, po eni bolj zahrbtnih cest na Hrvaškem. Navzdol je poskušal nadoknaditi tisto, kar je zaradi zdrsajoče sklopke in slabih gum izgubil navzgor. Ni se izšlo. Bil je prehiter in ko je po prevračanju ostal naslonjen na drevo, obrnjen na streho kakšnih 70 metrov pod cesto, je le upal, da se razgrete tekočine v dirkalnem citroenu C2-R2 ne bodo vnele.
Ko je nehalo pokati, se je v mislih že poslovil od nadaljevanja svoje kariere. Brezkompromisni dirkač z Obale, ki se je učil brzdanja poguma, nespornega vozniškega talenta in dirkaške zanesljivosti, je doživel najnižjo pot svoje kariere.
Po "totalki" ključna nepopustljivost prijateljev, v 11 dneh nova karoserija
Dobri dve leti pozneje je Grossi spet nasmejan, poln optimizma in z nestrpnostjo pričakuje današnji začetek državnega prvenstva v reliju v Velenju. Sezono je pričakal s svojim dolgoletnim sovoznikom Davidom Kavčičem in peugeotom 208 R2, nekdanjim dirkalnikom državnega prvaka Aleksa Humarja.
"Po totalki na Delti sem fantom povedal, da se bo naša zgodba najbrž kmalu končala. Finančno ni bilo več sredstev. Toda imel sem prijatelje, Tomija, Tima, Martina, Andreja, sovoznika Davida in še koga. Že naslednji dan po nesreči so razkopali dirkalnik in v 11 dneh naredili novo karoserijo. Vedno bom njihov dolžnik. Nikoli ne obupajo in tudi takrat so mi dali voljo, da se vrnemo," se spominja Grossi, ki bo letos eden glavnih kandidatov za sam vrh tako imenovane divizije II (razred dvokolesno gnanih avtomobilov).
Vozniki, kot je Grossi, so redki in ko enkrat združijo hitrost z zanesljivostjo, pridejo na vrsto tudi rezultati.
Dirkalnik mu je ponudil nekdanji prvak Humar
Lani junija je na cestah okrog Sljemena, kjer je nekoč doživel "totalko", dosegel enega svojih najboljših rezultatov. Na reliju Delta, klasiki nekdanjega jugoslovanskega državnega prvenstva, je bil skupno deveti in najhitrejši med avtomobili z dvokolesnim pogonom.
Po dirki ga je po hrbtu potrepljal Humar, mu povedal, da je s citroenom dosegel "limit" in da naj ga obišče. Ponudil mu je ugodne pogoje za nakup peugeota in tako ima zdaj Portorožan z njim spet visoke ambicije. Lani je bil v razredu tretji, letos v močni in številčni konkurenci cilja na sam vrh.
"Konec lanskega leta sem vseeno razmišljal celo o umiku. Takrat pa mi je na pomoč priskočil nekdanji dirkač Aleš Grižon in mi pomagal pri izpeljavi letošnje sezone. Zdaj smo dobro pripravljeni, imamo nov motor in menjalnik, ekipa ostaja enaka. Komaj čakam na začetek," je povedal Grossi, ko smo ga obiskali na zadnjem testu pred velenjskim relijem.
Na testu smo zaman iskali njegovega najbolj zvestega podpornika
Tam bi zaman iskali njegovega očeta, enega Markovih najbolj zvestih podpornikov. Po prvih poizkusih v motokrosu je po dopolnjenih 18 letih najel peugeota 106 za gorsko dirko v hrvaškem Buzetu. Nato mu je oče kupil prvi dirkalnik, stari citroen AX. Z njim je Grossi na slovenskih relijih hitro opozoril nase.
"Nihče od domačih ni bil blizu dirkaškemu svetu. Oče je moj največji podpornik. Nihče v dirkalnem svetu ga ne pozna. Vedno priskoči na pomoč. Je prevoznik, doma imamo tudi večjo kmetijo za gojenje sadja in zelenjave. Imam tudi podporo mame in osem let starejšega brata, ki ga dirkaška srenja prav tako ne pozna," razlaga Portorožan.
Tudi letos bo zapiske v dirkalniku bral sovoznik David Kavčič.
Skupaj z Markom v osrčje njegovega najljubšega sveta …
Ko sva sedela tesno pripeta v njegovem dirkalniku in se odpravila na nekaj kilometrov dolgo adrenalinsko vožnjo, se je Grossi preselil v svoj najljubši svet. To je okolje iskanja meje, obvladovanja avtomobila, lova za sekundami. Zaprta cesta, kjer odloča le ura in raven usklajenosti med voznikom, sovoznikom in avtomobilom.
Njegova dvestoosmica R2 sicer ni več najnovejša, a še vedno generacijo pred nekdanjim citroenom C2 R2. Ima daljšo medosno razdaljo, peugeot je zato mirnejši in zahteva tudi manj agresiven način vožnje. Potencial za dosego rezultata je brez dvoma postavljen višje.
"Sanjam tudi o dirkalniku R5"
Če bi mu letos uspelo hitrost združiti z zanesljivostjo, bi v družbi preostalih favoritov lahko napadel sam vrh razreda dvokolesno gnanih avtomobilov. Ob dobrih rezultatih pa tudi sanje o štirikolesno gnanemu dirkalniku R5, kamor bi se nekoč rad usedel, niso povsem nemogoče.
