Nedelja, 25. 8. 2019, 4.00
4 leta, 8 mesecev
Kako je Hruščov šokiral Zahod in začrtal smer predsedniških letal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,43
4
Nikita Hruščov je bil prvi vodja Sovjetske zveze po smrti Stalina, ki je zaradi svoje zgovorne narave hitro postal zvezda zahodnih medijev in je krasil naslovnice zahodnih časopisov. A Zahod, predvsem Američane, je osupnil 15. septembra leta 1959. Na prvi uradni obisk predsednika Sovjetske zveze v ZDA je namreč priletel s takrat največjim letalom na svetu, Tupoljevom TU-114, in popolnoma zasenčil letalo predsednika Eisenhowerja.
Zabavljač, ki ni izbiral besed
Pisalo se je leto 1953 in na vrhu Sovjetske zveze je Stalina zamenjal Nikita Hruščov. Čeprav se je rodil v glineni koči in ni imel formalne izobrazbe, se je zahodnemu svetu predstavil kot pameten in zgovoren voditelj, ki je hkrati poskrbel za otoplitev odnosov med Zahodom in Vzhodom. Kljub temu je bil zabavljač, ki ni izbiral besed in je v vsakem trenutku želel poudariti tehnološko superiornost Sovjetske zveze.
Ravno zaradi dobrih odnosov z Zahodom je sprejel povabilo predsednika Eisenhowerja in septembra odpotoval na enajstdnevno uradno srečanje. A še preden skočimo na 15. september, ko je Hruščov z letalom Tupoljev TU-114 pristal na vojaškem letališču Andrews, moramo pokukati nekaj let nazaj. Točneje štiri leta nazaj, ko je v Ženevi leta 1955 potekalo srečanje treh najmočnejši velesil na Zahodu – ZDA, Velike Britanije in Francije – ter Sovjetske zveze.
Velike izbire ni imel
Ko so svetovni voditelji pristali na letališču, so bile vse kamere in oči javnosti uprte v letala. Ameriški predsednik je pristal v ogromnem letalu proizvajalca Lockheed. L-1049 super constellation s štirimi propelerskimi motorji je veljal za prestižno in edinstveno letalo, ki je izžarevalo moč ZDA. Na drugi strani je Hruščov v Ženevi pristal z letalom Ilyushin IL-14. Polovico manjše letalo je ob Eisenhowerjem delovalo povsem nemočno, svet pa je jasno videl, kakšna je razvojna razlika med Zahodom in Vzhodom.
Hruščov takrat kakšne druge izbire niti ni imel. IL-14 je bilo praktično edino letalo, izdelano v Sovjetski zvezi in primerno za takšna potovanja. A zaradi majhnih dimenzij je imelo kratek domet, za pot od ene strani države do druge pa je potrebovalo tudi več kot 24 ur z vmesnimi postanki za polnjenje goriva.
Za osnovo so vzeli vojaški bombnik TU-95.
Za osnovo so vzeli vojaški bombnik
Sovjeti so sredi petdesetih let sicer imeli letalo, ki lahko preleti izredno dolge razdalje in je primerno veliko. Šlo je za vojaško bombno
letalo, ki je bilo zasnovano za prevoz bomb in ne ljudi ter prtljage. A hitro so spoznali, da bo to najhitrejša in najlažja pot. Vse bolj priljubljeni predsednik je dnevno dobival nova vabila za obiske zahodnih držav, zato je razvoj novega superzmogljivega letala pristal na vrhu prioritet.
Le nekaj tednov po zaključku vrha v Ženevi so pri Tupoljevu dobili ukaz, naj pričnejo razvijati prestižno potniško letalo, ki bo slonelo na vojaškem TU-95. Nastal naj bi TU-116. Inženirji so odstranili vojaško opremo in dodatno zaščito ter v ozki trup vdelali dva predelka za prevoz potnikov. V sprednjem delu bi imela prostor varnostna služba in v drugem bi bil VIP-prostor za Hruščova, ki bi na letalo vstopal z zadnjega dela. K sreči pri Tupoljevu niso razvijali le tega letala. Sočasno so pričeli pričeli razvijati tudi običajno potniško letalo, ki bi prav tako slonelo na vojaškem TU-95.
Inženirji so prepoznali kakovosti in obdržali štiri močne motorje ter ogromna krila. Slednja so pomaknili nižje, s čimer so lahko razširili trup letala, namestili nove vodoravne in navpične stabilizatorje zadaj, nova zakrilca na krilih in novo sprednjo pristajalno opremo spredaj. Prvi prototip so imeli pripravljen po le dveh letih razvoja.
Osupljive zmogljivosti, ki so zasenčile vse
Ker so za osnovo vzeli za tisti čas resnično zmogljivo letalo, je TU-114 še danes najhitrejše potniško letalo s turbopropelerskimi motorji. Ob vstopu v uporabo je bilo največje in najhitrejše potniško letalo ter hkrati letalo z največjim dosegom – 10.900 kilometrov. Njegova največja hitrost je bila 870 kilometrov na uro, kar je veliko še za današnja moderna turbinsko gnana letala. Letelo je lahko na višini do dvanajst kilometrov. Dva nasproti se vrteča propelerja na motorju sta se vrtela tako hitro, da so konice prešle mejo nadzvočne hitrosti, vsako pa je imelo kar 11 tisoč kilovatov. Največje letalo na svetu je imelo prostora za 224 potnikov, šele Boeing 747 ga je dimenzijsko prekosil in vase sprejel več potnikov. S temi številkami so povsem osupnili zahodni svet.
Ko je bilo letalo še v prototipni fazi, je Hruščov prejel nepričakovano vabilo ameriškega predsednika Eisenhowerja. Postal bi prvi voditelj Sovjetske zveze, ki je obiskal ZDA, zato povabila ni mogel zavrniti. Čeprav je bilo letalo TU-116 pripravljeno na polet, Hruščov ni želel pristati v ZDA s predelanim vojaškim letalom in se iz letala splaziti z zadnjega dela. Od Tupoljeva je zahteval TU-114, čeprav letalo še ni bilo pripravljeno.
Letalo je bilo še vedno v fazi testiranja, kjer so zaznali nastanek majhnih razpok na ohišju motorjev. A to ni zmotilo Hruščova. Hotel je napraviti vtis in v ZDA vstopiti pompozno.
Največje, najhitrejše in popolno za obisk ZDA
15. septembra 1959 je tako z moskovskega letališča letalo TU-114 odletelo na osem tisoč kilometrov dolgo pot. Večji del poti je potekal prek muhastega severnega dela Atlantskega oceana. Ker so se inženirji bali najhujšega, so makete letala postavili v bazen in preverjali njihovo plovnost. Še več, vse sovjetske vojaške ladje so bile v pripravljenosti in so se gibale na poti letala, če bi prišlo do nesreče. V spodnjem delu trupa je ekipa inženirjev celotno pot preverjala delovanje letala in iskala možne težave.
TU-114 je pot opravil z odliko in to kljub vetrovom, ki so s hitrostjo 160 kilometrov na uro pihali v nos letala. Hruščov je na letališču Andrews blizu Washingtona pristal v stilu. Ameriška javnost in časopisi so z navdušenjem pogledovali proti ogromnemu letalu. Hruščov je popolnoma zasenčil letalo Eisenhowerja in pokazal razvojno naprednost Sovjetske zveze.
Po enajstih dneh se je Hruščov odpravil proti domu. Pri Grenlandiji je letalo naletelo na močno nevihto, zato je izgubilo povezavo z Moskvo. Hruščov je takrat ravno spal, zato ga niso želeli zbuditi in prestrašiti. Posadka se je med drugim tudi bala, da bi izguba povezave z letalom doma sprožila različne govorice o vpletenosti ZDA v nesrečo. K sreči je letalo varno pristalo na letališču v Moskvi. Čez dve leti je TU-114 prvič opravil uradni polet za letalsko družbo Aeroflot. Prva letala so imela na voljo tri različne potovalne razrede, na letalu je bil prisoten kuhar, na voljo so bile zasebne postelje in velike mize za kosila.
Izdelali so 32 letal
Zaradi dolgega dosega so se odprle nove linije do Havane, Montreala, Tokia in drugih velemest. Zaradi močnih turbopropelerskih motorjev je bilo v letalu izredno glasno, vibracije pa so lahko z mizice prevrnile tudi kozarec. Toda kljub temu je veljal za izredno zanesljivo letalo, ki je prepeljalo šest milijonov potnikov brez ene same nesreče zaradi tehnične težave. Leta 1967 so Sovjeti predstavili novo moderno letalo, zato je TU-116 pričel opravljati polete samo že znotraj države. Skupaj so izdelali 32 letal, ki so delovala šestnajst let. 1977 so upokojili še zadnje letalo.
4