Torek, 15. 7. 2025, 11.59
3 ure, 59 minut
Ameriški veleposlanik: Trump se moti, če misli, da ima v rokah vse adute glede mednarodne trgovine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,06
Je Donald Trump poslovnež ali "carinik"?
Vse več držav spoznava, da z ZDA pod Donaldom Trumpom ne bo mogoče doseči poštenega dogovora glede trgovine, zato se bodo obrnile drugam, ne glede na visoke stroške tovrstnega prehoda. Trump se zato moti, če misli, da ima v rokah vse adute glede mednarodne trgovine, je v kolumni v Politicu opozoril nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu Ivo Daalder.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump prejšnji teden napovedal 30-odstotne carine za uvoz iz Evropske unije s 1. avgustom, je v EU završalo. A do roka sta še dva tedna in pol in v uniji upajo, da bodo do takrat uspeli doseči dogovor. Sicer bi lahko tudi Evropa uvedla povračilne carine, ki bi prizadele uvoz ameriškega blaga.
Kot meni ameriški veleposlanik Ivo Daalder, zdaj tudi višji znanstveni sodelavec na Belferjevem centru Univerze Harvard, gre pri Trumpovih grožnjah predvsem za taktiko ustrahovanja, ki pa ji nihče več ne verjame. "V zadnjih nekaj mesecih smo že večkrat videli, da se administracija odloči za zaostrovanje, nato pa hitro popusti."
Kdo bo prevladal – poslovnež ali carinik?
Niti borze se ne odzivajo več na njegove napovedi. Na Wall Streetu so celo vzpostavili posebno ime za tovrstno "taktiko": TACO – "Trump always chickens out" ali v prevodu: Trump se vedno ustraši.
Bo zdaj drugače? Težava je v tem, pojasnjuje Daalder, da obstajata dva Trumpa. Prvi je drzen samozavestnež, ki obljublja veliko (a malo dostavi), samooklicani mojster "umetnosti posla". Na ta način je zelo učinkovito monetiziral svojo blagovno znamko na hotelih, golf igriščih ali pa v televizijskem resničnostnem šovu Vajenec.
Drugi pa je Trump "carinik" – človek, ki se že desetletja bori proti prosti trgovini in ki verjame, da druge države "odirajo" ZDA. "Države, kot so Japonska, Kitajska in druge, se nam smejejo. Imajo velike presežke, mi pa velike primanjkljaje. Obdavčil bi njihovo blago in tako izenačil pogoje na igrišču," je Trump že leta 1999 dejal v pogovoru z Larryjem Kingom na CNN. In zdaj, 25 let kasneje, ta njegova stran razglaša, da so carine "najlepša beseda v slovarju", pojasnjuje Daalder.
V resnici je "carinik"
Mnogi so upali, da gre pri Trumpovih grožnjah s carinami predvsem za taktiko, da bi dosegel čim boljši dogovor za ZDA. Ko je prvič podaljšal rok za svoj "dan osvoboditve" na 9. julij, je njegov glavni trgovinski svetovalec Peter Navarro obljubil "90 dogovorov v 90 dneh". "Toda teh 90 dni je minilo. In v tem času je Trump dokončal le dva začasna dogovora, enega z Vietnamom in enega z Veliko Britanijo. Večino podrobnosti v teh dveh dogovorih pa bo treba še določiti na dodatnih pogajanjih," opozarja Daalder.
"Smo v veleblagovnici in mi smo tisti, ki določamo ceno. Jaz postavim ceno, za katero mislim, da je poštena, oni pa lahko to plačajo ali pa jim ni treba. Ni jim treba poslovati z ZDA, ampak jaz sem tisti, ki določa te tarife državam," je povedal za Time Magazine.
Medtem se veliko držav še pogaja, da bi dosegli dogovor do konca julija. Med njimi so tako EU kot tudi Kanada, Japonska, Mehika in druge, ki so dobile predsedniško pismo glede tega, kakšne bodo njihove carinske stopnje s 1. avgustom.
"A četudi bo do takrat kakšen dogovor sklenjen, jih bo malo in zagotovo z malo podrobnostmi. Resnica je, da je Trump kljub slovesu, da je človek, ki zna sklepati posle, v resnici predvsem 'carinik'. Čeprav je podaljševal roke za uvedbo, je učinkovito zvišal carine na uvoz v ZDA na najvišje ravni v skoraj stoletju," opozarja veleposlanik.
Carine bodo in bodo ostale
Kot pojasnjuje Daalder, Trump verjame, da so carine učinkovita in poceni metoda za zviševanje prihodkov, zato bodo najmanj desetodstotne "povračilne carine" za vse trgovinske partnerje najverjetneje ostale.
Trump prav tako verjame, da druge države "kradejo" službe in proizvodne zmogljivosti ZDA. In to hoče nazaj. Njegove panožne carine v avtomobilski industriji, pri jeklu, aluminiju in bakru, zelo verjetno pa tudi pri farmacevtskih izdelkih, polprevodnikih, lesni industriji in še kje so namenjene krepitvi kapacitet doma. Zato bodo tudi te carine najverjetneje ostale.
Poleg tega Trump meni, da bodo s carinami nadomestili – če ne že izničili – dvostranske trgovinske primanjkljaje. Dogovori, ki si jih želi, so usmerjeni v reševanje teh njegovih že starih skrbi.
"Zanj ni pomembno, da dvostranski deficiti v trgovinski bilanci ne povedo ničesar o gospodarski moči, kar vam bo povedal vsak ekonomist. Trump vidi primanjkljaje kot izgubo, presežke pa kot dobičke. On pa hoče biti zmagovalec," pojasnjuje Daalder.
Kot v veleblagovnici
Trump meni, da se bodo drugi zaradi ameriške gospodarske moči prilagodili ameriškim pogojem in da lahko zmaga v trgovinski vojni. "Smo v veleblagovnici in mi smo tisti, ki določamo ceno. Jaz postavim ceno, za katero mislim, da je poštena, oni pa lahko to plačajo ali pa jim ni treba. Ni jim treba poslovati z ZDA, ampak jaz sem tisti, ki določa te tarife državam," je povedal za Time Magazine.
Toda tu je verjetno njegova največja zabloda, meni veleposlanik Daalder: "Od vseh pogledov na carine in gospodarstvo, se bo ta ideja, da ima v rokah vse adute, torej vso moč in da bodo drugi morali pristati na njegove pogoje, morda izkazala za najbolj napačno. Predsednik pogosto pozablja, da imajo drugi izbiro, tudi to, da lahko kupujejo v drugi veleblagovnici ali pa da sploh ne kupujejo. In ravno to se dogaja."
Zmanjševanje tveganja poslovanja s Trumpovo Ameriko
"Ameriški zavezniki v Aziji, Evropi in Severni Ameriki vse bolj gledajo drug k drugemu, da bi podkrepili globalna trgovinska pravila in okrepili svoje trgovinske vezi. Zmanjšujejo tveganje poslovanja s Trumpovo Ameriko. EU si prizadeva vzpostaviti dogovor z enajstimi državami azijsko-tihomorskega območja, ki so podpisale Celoviti in progresivni sporazum o tihomorskem partnerstvu za nova trgovinska pravila, s čimer ne bi izključili le Kitajske, ampak tudi ZDA."
Podobno se dogaja tudi v drugih povezavah, še posebej v skupini hitrorastočih gospodarstev (skupina BRICS), kjer krepijo medsebojno povezovanje, pogosto na račun ZDA. "Na njihovem vrhu prejšnji teden so bolj ali manj ignorirali Trumpove grožnje o dodatnih carinah in zgolj nadaljevali razpravo o novih področjih sodelovanja," opozarja veleposlanik.
Kot meni ameriški veleposlanik Daalder, Trump verjame, da so carine učinkovita in poceni metoda za zviševanje prihodkov, zato bodo najmanj desetodstotne "povračilne carine" za vse trgovinske partnerje najverjetneje ostale.
"Tudi države na ameriški hemisferi, kot sta Kolumbija in Brazilija, se obračajo proti Pekingu in stran od Washingtona. Medtem ko v Kanadi še vedno upajo na dogovor, ostale države vse bolj stavijo na krepitev vezi z Evropo in skušajo preusmeriti tokove svojega gospodarstva iz smeri sever-jug bolj na vzhod-zahod."
"Vse več državam je jasno, da poštenega dogovora ne bo mogoče doseči, zato bodo vse bolj iskali gospodarske priložnosti drugod, pogosto ne glede na kratkoročne stroške tranzicije. In to je ta novi svet, ki ga Trump pomaga oblikovati," je v kolumni za Politico še zapisal nekdanji ameriški veleposlanik pri Natu.
Bosta EU in ZDA uspeli doseči trgovinski dogovor do roka?
EU bo v primeru pogajanj uvedla povračilne carinePo petkovem pismu Trumpa, da bodo ZDA 1. avgusta za uvoz večine blaga iz unije uvedle 30-odstotne carine, so se včeraj v Bruslju sestali ministri članic EU, pristojni za trgovino. Dogovorili so se, da se bo unija pogajala naprej, če pa do dogovora ne bo prišlo, so se strinjali z uvedbo povračilnih carin, ki bi prizadele uvoz ameriškega blaga v vrednosti prek 90 milijard evrov, je po poročanju STA po zasedanju ministrov EU za trgovino povedal pristojni evropski komisar Maroš Šefčovič.
"Komisija je državam članicam posredovala predlog drugega seznama izdelkov, katerih uvoz iz ZDA je vreden okoli 72 milijard evrov," je dejal Šefčovič. Pojasnil je, da bodo članice zdaj o seznamu izdelkov, na katere bi lahko EU uvedla carine, razpravljale in odločale.
Prvotni seznam večinoma industrijskega blaga je sicer obsegal izdelke, katerih uvoz v EU je vreden okoli 95 milijard evrov, a ga je komisija po posvetovanju z državami članicami in gospodarstvom skrajšala. Gre za odgovor na dodatne ameriške carine za uvoz avtomobilov in desetodstotne dodatne carine na uvoz večine preostalega blaga.
Obenem je komisija do začetka avgusta podaljšala zamrznitev povračilnih ukrepov, ki jih je sredi aprila sprejela kot odgovor na ameriške carine za uvoz jekla in aluminija. Ti bi prizadeli uvoz ameriškega blaga v vrednosti okoli 21 milijard evrov.
Trgovinski ministri so bili po komisarjevih besedah danes enotni, da se je treba do 1. avgusta, ko nameravajo ZDA uvesti 30-odstotne carine za uvoz večine blaga iz EU, pogajati in doseči dogovor. "Če to ne bo možno (...) pa bomo morali zaščititi delovna mesta, podjetja in sprejeti ukrepe za uravnoteženje," je povzel razpravo ministrov in dodal, da ima EU poleg zgoraj omenjenih povračilnih carin na razpolago še druga orodja.
Da so bili na zasedanju enotni, je poudaril tudi danski zunanji minister Lars Loekke Rasmussen, čigar država trenutno predseduje Svetu EU. "Ob prihodu sem povedal, da se moramo pripraviti na vojno, če želimo mir. Ne želimo vojne, a se moramo pripraviti, da bi bil komisar v čim močnejšem pogajalskem položaju. Mislim, da nam je to danes uspelo," je dejal.
Takšno smer je podprl tudi državni sekretar na slovenskem gospodarskem ministrstvu Dejan Židan. "Poskusimo se dogovoriti, dajmo pogovorom čas, vendar tudi mi ne moremo biti brezzobi tiger," je po poročanju STA povedal Židan.
