Ponedeljek, 4. 7. 2022, 22.22
1 leto, 9 mesecev
Reportaža z avtomobilskega terminala Luke Koper #Avtomoto20let
Priplula velika ladja, nato "dril" skoraj 500 ljudi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,18
8
Vstopili smo v osrčje avtomobilskega terminala v Luki Koper, kjer bodo letos prvič pretovorili blizu 700 tisoč avtomobilov in kjer se vsak dan zgodi izjemno kompleksna logistična operacija avtomobilske industrije v njenem najbolj globalnem pomenu. Kdo so ladijski "agenti", kakšno je delo voznika novih avtomobilov po terminalu, zakaj je Koper prav za avtomobile najpomembnejše pristanišče v Sredozemlju in kaj mora ta pogon skoraj 500 ljudi narediti z vsemi temi avtomobili? In da, pokukali smo tudi v notranjost 170-metrske grške tovorne ladje.
Avtomobilska industrija je do zadnje podrobnosti dodelan in (načeloma) usklajen globalni posel, ki ima zadnja leta resda določene težave v dobaviteljskih verigah. Avtomobilov zgolj lokalno ne proizvajajo več. Danes na primer ni več nenavadno, da Evropejec naroči nemški premijski avtomobil, ki mu ga izdelajo na Kitajskem in od tam tudi pripeljejo domov. Dostava avtomobilov v najbližji prodajni salon pa je zelo kompleksna logistična operacija, v kateri zelo pomembno vlogo igra tudi Slovenija. Luka Koper je danes namreč peto največje evropsko pristanišče za pretovor avtomobilov in vodilno v Sredozemlju. Koper je postal eno osrednjih vozlišč globalnega avtomobilskega ustroja, kjer se na enem mestu združita morski in kopenski transport.
Vsakodnevna rutina pretovarjanja avtomobilov z ladje na parkirišča.
"Dril" kombija z vozniki in avtomobilov v trupu trajekta
Vroče dopoldne v Luki Koper. Na enem izmed privezov nas je pričakal velik "trajekt" (ladja RO-RO) grškega ladjarja Neptune Lines. Nakladalna rampa je bila že spuščena. Kmalu je pripeljal bel kombi, iz njega je poskakalo osem fantov in se v trupu ladje usedlo vsak v svoj avtomobil. Drug za drugim so zapeljali z ladje in avtomobile peljali na dogovorjeni del zunanjih parkirišč. Nato so se spet usedli v kombi, ta jih je pripeljal nazaj do ladje in spet so ponovili postopek. "Dril".
Taka ladja sprejme do 3.800 avtomobilov. Vsak med njimi je posamezna enota za skladiščenje ter zahteva določeno skrb in celoten postopek, saj je avtomobilski terminal prav to – skladišče, kjer se opravi celotna primopredaja od ladjarja do nadaljnjega špediterja s tovornjaki oziroma vlaki. Avtomobil je kot blago, ki ga je treba skladiščiti, pregledati, po potrebi popraviti, urediti in očistiti.
Pogled na množico parkiranih avtomobilov.
Taka ladja ahko sprejme okrog 3.800 vozil.
Iz Kopra tudi do 500 tovornjakov z avtomobili na dan
"Vsaka stranka ima svoje zahteve in želje," nas je pozdravil Gregor Belič, vodja avtomobilskega in "ro-ro" terminala Luke Koper. Povedal je o nazornem primeru ladje s 4.300 vozili, ki so jim manjkali nekateri deli in te so morali sami pritrditi. Retrofit, tako pravijo temu postopku. Je zamuden, a prav tako del ponujene storitve. Vse avtomobile so obdelali, skladiščili in jih pripravili za odpremo. Skladno z željo naročnika so jih določeno število naprej poslali s tovornjaki, preostale z vlakom.
Belič: "Rekord na našem terminalu je bil 500 tovornjakov na dan. Na prikolico v povprečju spravimo osem avtomobilov."
Gregor Belič, vodja avtomobilskega in "ro-ro" terminala Luke Koper.
Za to, da avtomobilski terminal deluje kot švicarska ura, skrbi ekipa skoraj 500 ljudi
Terminal nadzorujejo prek informacijskega sistema. Parkirišče imajo razdeljeno na manjša parkirišča, ta nato po vrstah, te po še manjših delih. V času našega obiska je bilo na skladiščenju parkiranih 33 tisoč vozil in za vsako med njimi so točno vedeli, kje je.
Skupno je na avtomobilskem terminalu zaposlenih 165 ljudi. Na dan jim pomaga še okrog 150 delavcev. Znotraj terminala prav tako deluje hčerinska družba Avtoservis Koper. Ta poskrbi za pranja, preglede, dodajanje opreme, prilagoditve, popravi manjše poškodbe in podobno. V tem podjetju je zaposlenih še 40 ljudi. Po oceni Beliča na dan na terminalu dela skoraj 500 ljudi. Imajo dve pralni liniji, dolgi 45 metrov, na katerih lahko v eni izmeni operejo od 600 do 700 vozil.
Avtomobilski terminal ima danes 840 metrov operativne obale, na njem je šest privezov, pet tako imenovanih "ro-ro" ramp, 15 železniških tirov in 895 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin (225 tisoč pokritih). Skupno je na voljo 44 tisoč parkirnih mest, od tega deset tisoč v garažni hiši.
Prevoz avtomobilov z ladje na parkirišča opravljajo zunanji podizvajalci.
Pomembno je, da ladja hitro na privezu in da pretovor opravijo brez večjega čakanja na sidrišču.
Kdo lahko vozi nove avtomobile z ladje?
Med vozniki avtomobilov ima Luka Koper zaposlenih le 65 tako imenovanih vagonskih manipulantov, ki skrbijo za nalaganje avtomobilov na železniške tovorne vagone. To delo je zahtevnejše od premikanja vozil z ladje oziroma nanjo.
Preostali vozniki avtomobilov so zaposleni prek zunanjih podizvajalcev, ki tudi poskrbijo za prehodno usposabljanje voznikov. Ti po terminalu upravljajo vozila najrazličnejših vrednosti, razlikujejo se po pogonih, tudi menjalnikih. Minimalna pogoja za to delo sta vsaj dve leti vozniških izkušenj ter zvrhana mera spretnosti in zanesljivosti. Prostora je predvsem na ladjah malo in pogosto je treba avtomobile parkirati "na centimetre" natančno.
Avtomobili so znotraj terminala parkirani povsem sistematično. Vsak ima tudi kodo in podatke, od kje prihaja in kam odhaja iz Kopra.
"Kam odložiti ključe, pustiti v prvi prestavi, naj zategnem ročno zavoro?"
Delovnik voznikov je večinoma osemurni. Za razkladanje z vagona voznik v eni uri spravi v povprečju štiri avtomobile, z ladje tri ali štiri. Avtomobili imajo večinoma blokado oziroma tako imenovani "transport mode", ki omeji najvišjo mogočo hitrost.
"Vsak proizvajalec ima določena pravila, kako moramo upravljati njegova vozila. Nekateri zahtevajo, da jih pustimo v prvi prestavi, drugi želijo menjalnik v nevtralni prestavi in zategnjeno ročno zavoro. Pri nekaterih ključe puščamo v armaturni plošči, pri drugih jih odložimo na sovozniške sedeže ali zberemo v prvem avtomobilu v vrsti," razlaga Belič.
Direktor podjetja Navigo Ali Al Dilaimi. Kot ladijski agent zastopa ladjarja in že pred prihodom ladje poskrbi za vso potrebno birokracijo.
Naročnik in ladjar iščeta najkrajšo pot
"Čas je tudi v ladijskem poslu denar," nam je ob grškem trajektu potrdil Ali Al Dilaimi, direktor podjetja Navigo. Kot ladijski agent zastopa ladjarja in že pred prihodom ladje poskrbi za vso potrebno birokracijo. Opravi prihodni in odhodni postopek, prav tako sam pretovor.
Zastopajo več ladjarjev različnih tipov tako ladij kot tovorov, v povprečju pa jim birokracija z eno ladjo vzame tri ali štiri dni dela. Ko za eno ladjo seštejejo raztovorjena in natovorjena vozila, je to lahko tudi pet tisoč posameznih operacij. Vsaka med njimi potrebuje določen dokument.
"Prednosti Kopra pred preostalimi pristanišči? Vse skupaj je pomembno, ključna je ta celotna veriga. Ko je servis hiter in zanesljiv, da torej ladje ne čakajo na sidriščih, temveč lahko kar najhitreje razložijo tovor, to pritegne tako ladjarja kot naročnika prevoza. Koper za vozila velja za zanesljivo in hitro pristanišče, ki ima vso potrebno infrastrukturo. Najbližje primerljivo pristanišče je Barcelona, preostala so manjša in se po kapacitetah ne morejo primerjati s Koprom. Kdor preračunava pomorsko voznino, vedno išče najkrajšo pot. Vsaka ladja stane X dolarjev na dan, kar se nato preračuna v voznino na eno enoto tovora. In plutje do Barcelone pač traja dlje kot do Kopra," pojasnjuje Al Dilaimi.
Na parkiriščih tudi avtomobili, ki jih v Sloveniji ne prodajajo
Med obiskom je bilo na parkiriščih okrog 35 tisoč avtomobilov. Kot po tekočem traku so s tovornjaki proti avtocesti vozili "kitajske" tesle, za pot v drugo smer proti Bližnjemu vzhodu je bilo pripravljenih na desetine prestižnih Mercedesovih maybachov, pa toyot, hyundaiev, tudi električnih Dacijinih springov.
Med vozili je seveda tudi precej takih, ki jih v Sloveniji sploh ne prodajajo. Tak primer je bil na primer vpadljivi enoprostorni hyundai staria. Zanimivo, da je bil prvi avtomobilski tovor za koprsko pristanišče po osamosvojitvi prav Hyundai s svojim takratnim nizkocenovnim modelom pony.
Za dodatno širitev avtomobilskega terminala je v koprskem pristanišču na voljo še vsaj 20 hektarjev.
Na privezu je ladja približno dva dneva. V eni uri lahko z nje spravijo od sto do 180 avtomobilov, na ladjah jih pripeljejo oziroma odpeljejo v povprečju med 2.500 in tri tisoč. Kot nam je povedal Al Dilaimi, so ladje trenutno polne in tudi voznine so se za nekajkrat povečale. Vodstvo Luke Koper je za prihodnje leto že potrdilo 70-milijonsko investicijo v širitev terminala predvidelo zemljišče velikosti osmih hektarjev za zahodnem delu pristanišča, ki ga bodo začeli urejati že letos. Sicer pa je srednjeročno za to blagovno skupino na voljo skupaj vsaj 20 hektarjev dodatnih površin.
"Zadnja leta smo imeli stalno rast. Pridobili smo tudi veliko pomembnih poslov, predvsem z nemškimi premijskimi znamkami. Vse več se jih odloča za Koper. Na severu imajo velike težave s skladiščnimi kapacitetami in zato ladje čakajo na sidru. Pri nas vse deluje hitreje. Če pride avtomobil iz Nemčije in nato iz Kopra proti Daljnemu vzhodu, je tam na cesti kar sedem dni prej. Veliko jih je ugotovilo, da se naša južna pot izplača, in so se odločili za preusmeritev tovor, zato imamo zdaj veliko uvoza iz Kitajske in tudi Koreje," še pojasnjuje Belič, prvi mož avtomobilskega terminala.
Bo drugi tir zmanjšal pomen tovornjakov z avtomobili?
Čeprav proti Luki Koper gradijo drugi železniški tir, bo prevoz s tovornjaki vsaj pri avtomobilskem tovoru še naprej ohranil svoje pomembno mesto. Prevoz po cesti je veliko bolj prilagodljiv kot železniški. Ta zagotovi le dostavo v drugo skladišče, od tam pa je potrebna še "last mile" distribucija do trgovcev. Prevoz z vlakom postane smiseln šele pri daljši razdalji in večjih količinah, pri krajših relacijah pa ima prednost tovornjak.
"Drugi tir bo dobra stvar. Ko bo šel del tovora na železnico, bomo morda izgubili določen del prevozov. Toda zahteve trga so take, da je direktna distribucija zelo pomembna. Železnica je bolj zanimiva za prevoze zabojnikov in drugih vrst tovora, za avtomobile pa imajo tovornjaki še naprej prednost," pravi Zoran Ćurić iz špediterskega podjetja Frikus Špedicija.
Na prikolico avtomobile naloži kar voznik tovornjaka
So le eni izmed prevoznikov, ki avtomobile vsak dan vozijo iz Kopra. Vozijo po vsej Evropi. Večinoma sta to srednja in zahodna Evropa, a srečati jih je mogoče tudi v Španiji ali na Portugalskem. Samo to podjetje ima v lastniški strukturi okrog 500 tovornjakov za prevoz avtomobilov, poleg tega pa še okrog 200 tovornjakov stalnih podizvajalcev, ki delajo le za njih. Tako imajo na razpolago za odpremo kar okrog 700 tovornjakov.
"Povprečno nakladanje traja od ene do dveh ur. Odvisno je od števila vozil oziroma dimenzij. Dve uri je realen čas, sam postopek nakladanja pa je naloga voznika tovornjaka."
Dva tisoč vsak dan, 80 avtomobilov na uro
Prav na parkiriščih, od koder proti avtocesti odpeljejo naloženi tovornjaki, je zadnji korak (ali seveda prvi v nasprotno smer) pretovora avtomobilov v Luki Koper. Do priveza jih pripelje ladja, nato jih vozniki speljejo z ladje, kontrolorji poiščejo morebitne poškodbe, jih operejo in po potrebi popravijo. Na vlake jih zapeljejo vlakovni manipulanti, na prikolice pa kar vozniki tovornjakov.
In tako dan za dnevom, praktično brez premora. Samo letos bodo Koprčani pretovorili blizu 700 tisoč avtomobilov, v povprečju torej skoraj dva tisoč na dan, 80 vsako uro. Vsak dan, vsako uro.
8