SiolNET. Avtomoto Zgodbe
3,54

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Umazano gorivo z veliko vsebnostjo žvepla bo kmalu preteklost

Določili so datum: umazano gorivo se umika s tovornih ladij

3,54

termometer

Nova pravila za zmanjševanje onesnaženosti svetovnih oceanov velikim ladjam nalagajo uporabo čistejšega goriva z manjšo vsebnostjo žvepla. To gorivo je seveda bistveno dražje kot sedanje, ki je tako rekoč eno najmanj kakovostnih goriv in močno onesnažuje okolje. Posledica bo dražji ladijski prevoz, zaradi tega pa se bo podražilo tudi uvoženo blago, prepeljano z ladjami.

Maersk tovorna ladja Koper Foto: Kristijan Bračun

Čistejše morje od 1. januarja dalje

1. januarja bodo začela veljati nova pravila, ki več kot 60 tisoč tovornim ladjam nalagajo, da morajo v zrak izpustiti drastično manj žvepla kot do zdaj. Gre za eno prvih in res ključnih iniciativ za izboljšanje zraka na Zemlji, vendar bi lahko ta korak imel negativen vpliv na ekonomsko stanje sveta.

Nova pravila z uradnim imenom MARPOL aneks VI, pravilo 14, so sprejeli pri mednarodni pomorski organizaciji IMO, eni izmed agencij Združenih narodov. Podpisale so ga vse države, ki imajo pomembno vlogo pri globalnem transportu. Čezoceanske ladje, registrirane v teh državah, bodo tako morale imeti vgrajeno opremo za nadzor onesnaževanja ali uporabljati gorivo, v katerem vsebnost žvepla ne presega 0,5 odstotka (zdaj je bil ta odstotek postavljen na 3,5).

Volkswagen Dieselgate Avtomoto Bruselj ne popušča: 30-odstotno znižanje emisij CO2 do leta 2030 in sistem kreditnih točk

70 odstotkov trgovskih poti poteka z ladjami

Pariški dogovor glede izpustov toplogrednih plinov je seveda v veljavi le v tistih državah, ki so ga sprejele. Po drugi strani je IMO 2020 eden redkih globalnih zakonov, ki ga morajo upoštevati prav vsi. Tudi ZDA in Kitajci. Ravno zaradi tega bi moral imeti ogromen vpliv na manjše onesnaženje oceanov, morij in zraka. Za kako velik korak gre, prikazuje statistika – več kot 70 odstotkov trgovskih poti se naredi z ladjami. Tovorne ladje na letni ravni porabijo štiri odstotke celotne proizvodnje nafte na svetu. Morda se to na prvi pogled zdi malo, ampak oči odprejo številke – to je 3,3 milijona sodčkov nafte na dan, ki je povrhu vsega še slabe kakovosti.

Maersk, Maersk Line, kontejnerska ladja, tovorna ladja Foto: Reuters

Gre za gorivo zelo slabe kakovosti

Večina ladij, še posebej tiste največje, uporabljajo gorivo z veliko vsebnostjo žvepla. Najlažje bo to razložiti na praktičnem primeru. Ko iz zemlje pride olje, vzamejo najboljšega in ga spremenijo v najboljši zrezek ''file mignon''. Tisti nekoliko slabši deli, ki ostanejo, postanejo pleskavice za hamburgerje. Kose, ki jih nihče ne bi kupil, jih zmešajo in iz njih naredijo hrenovke.

Ob destilaciji nafte najlažje destilirajo butan in propan, takoj za njima je bencin. Sredi tega postopka nastaneta reaktivno gorivo in kerozin. Na koncu destilacije ostanejo le ostanki, ki niso mogli zavreti. Ti ostanki so viskozno gorivo za uporabo v tovornih ladjah. Slabše kakovosti od tega proizvoda ostane samo še sestavina slabe kakovosti za uporabo pri proizvodnji pnevmatik in asfalta.

V tem gorivu 3.500-krat več žvepla

Kot so dokazali raziskovalci na Univerzi Columbia, je v tem gorivu 3.500-krat več žvepla kot v dizelskem gorivu, ki se ga uporablja za osebne avtomobile. Povrh vsega žveplo ni toplogredni plin, zato ima še hujši vpliv na okolje, saj zna povzročiti kisel dež. Raziskovalci z washingtonske univerze so ugotovili tudi, da izpuhi iz tovornih ladij ojačajo nevihte, zato je na njihovih rednih linijah več hujših neviht kot drugje. Žveplove emisije med drugim povzročajo še dihalne težave in so krive za bolezni pljuč pri ljudeh, živečih ob pristaniščih. Gre za gromozansko težavo, zato pri IMO ocenjujejo, da bodo zaradi uporabe čistejšega goriva preprečili več kot 570 tisoč smrti v prihodnjih petih letih.

Analitiki predvidevajo, da bodo nova pravila primorani uporabiti pri 90 odstotkih vseh tovornih ladij. K sreči je tovorni ladijski promet globalnega značaja, vendar ga obvladuje nekaj ogromnih tovornih podjetij, rafinerij in velikanskih pristanišč. In ravno ti največji igralci so že potrdili, da bodo sledili zahtevam Združenih narodov.

Rotor, Maersk, tanker Foto: Maersk Tankers

Obstaja več načinov čiščenja izpuha, le eden je tisti pravi

Kaj bo ta ukrep poleg izboljšanja zdravja ljudi in manjše onesnaženosti planeta prinesel, se težko napove. Sodeč po podatkih Shella ladja zoe kontejner Foto: Reuters in Bloomberga bodo v majhen odstotek ladij (okoli 2.000) vgradili sistem za čiščenje izpušnih plinov. Ti sistemi zajamejo izpušne pline, iz njih očistijo žveplo in jih potem izpustijo v okolje. Gre za sila nepriljubljeno izbiro. Vgradnja takšnega sistema namreč traja med štirimi in šestimi tedni, cena pa se giblje med petimi in desetimi milijoni evrov. Denar je izredno pomemben, čas pa še toliko bolj. Ker pravila začnejo veljati 1. januarja, bi pomenilo, da bi bile ladje parkirane v pristanišču ravno v času počitnic, ko je potreba po ladijskem prevozu največja.

Čistilni sistemi imajo še drugo "napako". Ko očistijo izpušne pline, se shranijo v zaprt sistem, ki ga morajo potem odpeljati v primeren center. Neverjetna skrajnost je uvedba cenejših sistemov, ki nimajo zaprtega tipa shranjevanja teh škodljivih snovi ter lahko zbirnik enostavno odvržejo v morje. Pristanišča v ZDA, Arabskih emiratih in na Irskem so že potrdila, da ladjam z odprtim sistemom ne bodo dovolila vpluti. Druga norost v teh zgodbi so hibridni sistemi. Na odprtem morju je omogočen odprt sistem, ki ga pri vplutju v pristanišče lahko zaprejo. Takšnim ladjam bo dovoljeno vpluti tudi v ta pristanišča.

Greta Thunberg Novice Greta Thunberg na jadrnici začela pot čez Atlantik

Dražje gorivo, dražji prevoz, dražji proizvodi

K sreči se je večina odločila za uporabo čistejšega goriva, a to prinaša druge težave. Povpraševanje po gorivu z veliko vsebnostjo žvepla bo upadlo, povečala se bo potrošnja dražjega goriva z manj žvepla. Pot tovorne ladje bo zato bistveno dražja, saj je takšno gorivo dražje. Na letni ravni naj bi se stroški zaradi dražjega goriva povišali za 15 milijard dolarjev (13,7 milijarde evrov). To pa prinaša dražje tovorne stroške in posledično dvig cen proizvodov, zaradi dražjega prevoza.

Še pogled v prihodnost. IMO želi do leta 2050 za polovico zmanjšati izpuste CO2 v ladijski industriji oziroma jih popolnoma izničiti do leta 2075. To pomeni še bolj stroge zakone, ki bodo povzročili velike premike v tovornem prometu. Kaj bo to prineslo svetovni ekonomiji, pa bo treba počakati še kakšno desetletje ali dve.

Komentarji

6

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • max-62 / 05.10.2019. ob 07:26 +6 - 2

    No kje so sedaj tisti deb.li, ki kar pavšalno določajo, da je živinoreja največji onesnaževalec okolja..??

    +6 - 2
  • Skipy / 05.10.2019. ob 09:28 +4 - 1

    15 milijard € je 2 € na prebivalca na leto. Če je to vse potem to ni nič. Več mi jih tekom leta iz žepa pade ali pa jih posesam.

    +4 - 1
  • Skipy / 05.10.2019. ob 12:52 +1 0

    Gr8_1 kaj bodo z njim, namesto slabega goriva bodo naredili dober asfalt.

    +1 0
delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin