SiolNET. Avtomoto Zgodbe
0,54

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Franz Wittmann

Demonstriral Audijevo revolucijo in osvojil ceste v Sloveniji #video

0,54

termometer

Pred dnevi je svojo 70-letnico praznoval Avstrijec, ki je pred 39 leti kot prvi v praksi demonstriral razkošne prednosti Audijevega štirikolesnega pogona in ki je deset let pozneje vrhunsko obvladoval tudi nekatere slovenske makadamske in asfaltne ceste. Franz Wittmann ni bil le prvi Avstrijec, ki je zmagal na reliju za svetovno prvenstvo, bil je tudi eno najbolj slovečih imen zdaj že nekdanjega relija Saturnus.

11. januarja leta 1981 je v Freistadtu, mestu blizu avstrijsko-češke državne meje, Avstrijec Franz Wittmann pisal avtomobilsko zgodovino. Pripadla mu je čast, da je kot prvi na uradnem tekmovanju sedel za volan štirikolesno gnanega dirkalnika za reli in na zasneženih cestah z njim več kot prepričljivo zmagal. Vozil je audi quattro, v avtomobilskem športu enega najbolj revolucionarnih modelov vseh časov.

O prednosti štirikolesnega pogona ni bilo dvoma

Audi je s tem avtomobilom kot prvi preizkusil štirikolesni pogon in zelo hitro dokazal njegov potencial. Quattro je bil tehnološko daleč pred vsemi in predvsem najbolj učinkovit na makadamskih, drsečih in popeskanih cestah mednarodnih relijev. Wittmann je na takratnem Janner reliju slavil s prednostjo več kot 20 minut. S tem istim avtomobilom je mesec dni pozneje Hannu Mikkola dobil reli svetovnega prvenstva na Švedskem, nato pa ga je do četrtega mesta na Portugalskem zapeljala še Francozinja Michele Mouton.

Prvi audi quattro je imel enak 2,1-litrski petvaljni turbo motor kot serijski avtomobil. Motor je imel moč 230 kilovatov (okrog 310 "konjev"). Masa avtomobila je bila okrog 1.200 kilogramov. Audi je sicer pred tem v reliju že uporabljal model 80, ki pa je imel pogon le na sprednji kolesi.
Avtomoto Deset skrivnosti audija quattro in kaj so v Ingolstadtu skrivali pred dr. Piechom

Wittmann je začel v VW hrošču, nato pa vozil najrazličnejše dirkalnike: porscheja 911, opla kadetta GT/E, audija quattra, volkswagna golfa GTI, lancio delto HF integrale in toyoto celico. Svoj zadnji naslov avstrijskega prvaka si je v sezoni 2001, takrat že kot 51-letni, privozil s toyoto corollo WRC. Wittmann je začel v VW hrošču, nato pa vozil najrazličnejše dirkalnike: porscheja 911, opla kadetta GT/E, audija quattra, volkswagna golfa GTI, lancio delto HF integrale in toyoto celico. Svoj zadnji naslov avstrijskega prvaka si je v sezoni 2001, takrat že kot 51-letni, privozil s toyoto corollo WRC. Foto: Wikimedia Commons

Upokojeni dirkač danes navdušen golfist

Wittmann je prejšnji teden praznoval 70. rojstni dan. Zdaj mineva že 19 let, ko je zadnjič postal avstrijski državni prvak v skupni razvrstitvi. Je navdušen golfist in organizator turnirjev v golfu, v začetku sedemdesetih let pa je bil predvsem navdušen nad avtomobili. S pomočjo premožnih staršev, ki so se ukvarjali s preprodajo lesa, je lažje vstopil v svet relija. Leta 1973 je vozil na reliju svetovnega prvenstva v Avstriji, nato pa se je povezal z Oplovim trgovcem z Dunaja in več let zmagoval z njihovim kadettom GT/E. Leta 1978 je bil z njim celo drugi v evropskem prvenstvu.

Po prvih nastopih z Audijevim avtomobilom je z njihovim quattrom vozil še več sezon. Leta 1984 je s quattrom A2, to je bil že avtomobil skupine B, slavil tudi na YU reliju v Srbiji. To je bil takrat mednarodno najodmevnejši reli na področju nekdanje Jugoslavije.

S tako lancio delto HF integrale je kot prvi Avstrijec dobil reli za svetovno prvenstvo (ob odsotnosti najboljših tovarniških voznikov), nato pa tudi dvakrat reli Saturnus v Sloveniji. S tako lancio delto HF integrale je kot prvi Avstrijec dobil reli za svetovno prvenstvo (ob odsotnosti najboljših tovarniških voznikov), nato pa tudi dvakrat reli Saturnus v Sloveniji. Foto: osebni arhiv Štiri zmage za Wittmanna tudi v Sloveniji

Slovenskim ljubiteljem avtomobilskega športa se je Wittmann najbolj vtisnil v spomin s štirimi zmagami na reliju Saturnus. Leta 1988 mu je to uspelo z lancia l HF integrale, enako nato tudi leta 1989.

Še pred prvim prihodom v Slovenijo je leta 1987 slavil tudi na reliju za svetovno prvenstvo na Novi Zelandiji. Večina najboljših voznikov je reli sicer izpustila, ugnal pa je svojega nekdanjega moštvenega tekmeca pri Volkswagnu Kennetha Erikksona (VW golf GTI).

Audi je imel leta 1981 še precej tehničnih težav, leto pozneje pa je osvojil naslov svetovnega prvaka med proizvajalci. Leta 1983 in 1984 sta z audijem svetovna prvaka postala Hannu Mikkola in Stig Blomqvist, nato pa je konkurenca z namensko izdelanimi dirkalniki skupine B (precej krajši avtomobili s sredinsko postavljenim motorjem, predvsem peugeot 205 T16 in lancia delta S4) pobegnila Audiju. Audi je imel leta 1981 še precej tehničnih težav, leto pozneje pa je osvojil naslov svetovnega prvaka med proizvajalci. Leta 1983 in 1984 sta z audijem svetovna prvaka postala Hannu Mikkola in Stig Blomqvist, nato pa je konkurenca z namensko izdelanimi dirkalniki skupine B (precej krajši avtomobili s sredinsko postavljenim motorjem, predvsem peugeot 205 T16 in lancia delta S4) pobegnila Audiju. Foto: Audi

Potna knjiga na začetku nekdanje preizkušnje proti Krimu. Potna knjiga na začetku nekdanje preizkušnje proti Krimu. Foto: Gregor Pavšič

Makadamska Hrušica, pa ovinki na Krim …

Wittmann je slovenske ceste osvajal še v času, ko so bile mnoge med njim še makadamske in je bilo na njih dovoljeno prirejati avtomobilska tekmovanja. Tak primer je bila cesta prek Hrušice (med Kalcami pri Logatcu in Colom nad Ajdovščino). Tam je bil od Avstrijca sicer hitrejši odlični Finec Mikael Sündstrom (mazda 323), a je Wittmann reli vseeno dobil.

Drug primer je bila cesta na Krim. Znameniti ovinki so tam leta 1978 gostili sploh prvi reli Saturnus, leta 1992 pa že njegovo petnajsto izvedbo. Wittmann na tem makadamu ni bil kos rojaku Raimundu Baumschlagerju (VW golf G60 rallye), a je ta reli vseeno dobil. Takrat je vozil že toyota celico GT4 in to celo isti dirkalnik, ki ga je na zaključku prejšnjega svetovnega prvenstva uporabljal nekdanji svetovni prvak Carlos Sainz.

Zadnji makadamski reli v Sloveniji leta 1994

V Sloveniji je bilo od leta 1994 naprej onemogočeno prirejati relije na makadamu. Še danes ta podlaga ni ovira za izpeljavo tekmovanj v skoraj vseh evropskih državah in tudi danes predstavlja makadam osnovo tudi v svetovnem prvenstvu. Nad makadamskimi reliji ne vihajo nosu niti v ekološko najbolj osveščenih državah. V Sloveniji je drugače in od sredine devetdesetih let pravih dirk na makadamu ni bilo. Takrat je potekal Castrol reli, čigar drugi del so v celoti gostile makadamske ceste nad Cerknico.

In na makadamu so najpogosteje zmagovali štirikolesno gnani dirkalniki. To je bila neposredna zapuščina Audijeve tehnološke revolucije, ki jo je kot prvi na uradnem tekmovanju v januarju leta 1981 dokazal prav Wittmann.  

Rovtarica Avtomoto To je skriti cestni dragulj na Gorenjskem #foto

Tudi ta cesta je zaslovela predvsem po avtomobilskem športu, ki je na Gorenjskem gostoval že v svojih pionirskih časih. Ta makadamska cesta do Rovtarice je bila namreč del tistih prvih večjih avtomobilskih tekmovanj v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Tu so vozili tekmovalci prvih Alpskih voženj (jugoslovanske, ne avstrijskega Alpenfahrta), pa relija Loka (leta 1977 prvi slovenski reli v koledarju državnega prvenstva takratne Jugoslavije) in sredi osemdesetih še mednarodnega relija Kompas. Poročila s teh dirk dokazujejo, da je pogosto prav Rovtarica krojila končni vrstni red. Tudi ta cesta je zaslovela predvsem po avtomobilskem športu, ki je na Gorenjskem gostoval že v svojih pionirskih časih. Ta makadamska cesta do Rovtarice je bila namreč del tistih prvih večjih avtomobilskih tekmovanj v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Tu so vozili tekmovalci prvih Alpskih voženj (jugoslovanske, ne avstrijskega Alpenfahrta), pa relija Loka (leta 1977 prvi slovenski reli v koledarju državnega prvenstva takratne Jugoslavije) in sredi osemdesetih še mednarodnega relija Kompas. Poročila s teh dirk dokazujejo, da je pogosto prav Rovtarica krojila končni vrstni red. Foto: Gregor Pavšič

Del ceste z Vojskega nad Idrijo proti Predmeji, nekoč del skoraj 50 kilometrov dolge preizkušnje relija Saturnus. Uporabljali so jo od leta 1985 do 1987. Del ceste z Vojskega nad Idrijo proti Predmeji, nekoč del skoraj 50 kilometrov dolge preizkušnje relija Saturnus. Uporabljali so jo od leta 1985 do 1987. Foto: Gregor Pavšič

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin