Petek, 19. 8. 2022, 22.51
1 leto, 8 mesecev
Georg Gedl za siol.net: chevrolet corvette C1
Borili so se v Evropi in hoteli športen avto: to je bil ameriški odgovor #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,72
2
Corvette je prvi serijski avtomobil, pri katerem so uporabili steklena vlakna v tako velikem obsegu.
Ko so se po koncu druge svetovne vojne ameriški vojaki iz Evrope vrnili domov, so razočarano ugotovili, da pri njih nimajo športnih avtomobilov, kot so jih vozili v Evropi. Tam so na cestah kraljevali agilni britanski dvosedežniki, kjer je bil poudarek na nizki masi in na odličnih voznih lastnostih. V ZDA je bilo ravno obratno, zato so pri Chevroletu odgovorili na kritike in izdelali corvette. Manjši in lažji športni avto, izdelan po vzoru evropskih športnikov. S tem so se z zlatimi črkami zapisali v zgodovino avtomobilizma in spremenili tok razvoja športnih avtomobilov v ZDA. Belo obarvani z rdečo usnjeno notranjostjo corvette prve generacije je svoje mesto našel tudi pri nas, Georg Gedl ga je skiciral, avto pa bomo predstavili v bližnji prihodnosti.
Za celovit razvoj prve corvette je poskrbel Harley J. Earl, ki je skupaj z inženirjem Edwardom Colom in industrijskim oblikovalcem Robertom McLeanom stvari iz teorije premaknil v prakso. Vse prostorninsko različno velike motorje in pogonske opcije, skupaj z notranjostjo in vizualno podobo je neumorno razvijal McLean. Earl je naredil karoserijo iz steklenih vlaken, ki je sprva vzbujala kar precej strahu in nelagodja. Šele po prvih testih so spoznali vse prednosti steklenih vlaken in se odločili za to bolj tvegano pot izdelave karoserije.
Serijski avtomobil je bil enak konceptu
Po prvih uspešnih konceptih in razvoju je moral Earl kar nekaj časa prepričevati vodilne pri General Motorsu, da so na koncu dali zeleno luč projektu in dovolili predstavitev koncepta v javnosti. To se je zgodilo leta 1953 v New Yorku na avtomobilskem salonu Motorama. Corvette je s svojo podobo in športnostjo osupnil obiskovalce, toda vsi so bili zadržani glede izbire motorja. Koncept je namreč poganjal 3,9-litrski vrstni šestvaljnik in dvostopenjski samodejni menjalnik. Konec istega leta je corvette zapeljal v prodajne salone. V primerjavi s konceptom praktično nespremenjen in z enakim šestvaljnim motorjem. Že takrat je bilo to zelo nenavadno, da je bil serijski avto enak konceptu, danes pa je to še toliko bolj nenavadno.
Čudovit primerek corvette C1 je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Georg Gedl je za obe svoji ilustraciji navdih dobil ravno pri slednji, mi pa bomo pogovor z lastnikom in predstavitev samega avtomobila pripravili kmalu.
Inženirju je prekipelo
Leta 1954 ni bilo bistveno drugačno za corvette. Motor je ostal nespremenjen, oblika prav tako. Kupci so postajali vse bolj nezadovoljni, saj je avtomobilu primanjkovalo moči, čudovit videz preprosto ni bil dovolj velik magnet. Zora Arkus-Duntov je bil eden izmed inženirjev, ki je deloval na projektu in je hitro spoznal, da je treba v corvette vgraditi osemvaljni motor. Zora je bil rojen v Belgiji, zato je poznal evropske športne avtomobile in vedel, kaj zmorejo osemvaljni ferrariji in jaguarji. V corvette je leta 1955 zato vtaknil osemvaljni motor in ga spremenil v cestno raketo. 4,3-litrski motor je imel 195 "konjev" in je deloval v navezi s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom.
S prvo corvette z osemvaljnim motorjem se je prijavil na slavno dirko na goro Pikes Peak. Tam je postavil rekord proge in potem obiskovalce očaral še na dirki Daytona Flying Mile, ko je eno miljo prevozil s povprečno hitrostjo 150 milj na uro (241 kilometrov na uro). Pustil je, da so zmogljivosti govorile same zase in corvette je postala prava uspešnica. Samo tistega leta so prodali 700 primerkov. Zori je delo na corvette prineslo vzdevek "oče corvette", toda včasih ga napačno imenujejo izumitelj corvette, saj ta nadimek pripada že prej omenjenemu Harleyju Earlu.
Osemvaljnik je ostal edina izbira
Na račun ojačane karoserije so lahko leta 1957 povečali prostornino motorja na 4,6 litra in moč na 283 "konjev". Po devetih letih proizvodnje so leta 1962, v zadnjem letu pred prihodom nove generacije, še nekoliko povečali prostornino motorja in iz 5,3-litrskega V8 iztisnili 360 "konjev".
2