Torek, 5. 3. 2019, 8.02
9 mesecev, 2 tedna
Ste vedeli? Varni ste samo pri 7 km/h.
Uporaba varnostnega pasu je pri nas zakonska obveza vseh potnikov in voznikov v motornih vozilih. Zato proč z izgovori, da vas varnostni pas moti, raje si zapomnite: pripeti pomeni preživeti. Zakoni fizike so namreč jasni: zgolj pri hitrosti do največ 7 km/h se ob trku lahko obdržite na sedežu s pomočjo rok in nog. To je hitrost počasnega teka.
Gre za navado in predvsem tudi za zavedanje, da smo lahko z uporabo varnostnega pasu resnično varni. Na žalost pa je neuporaba varnostnega pasu še vedno pereča problematika, ki vodi tudi do najhujših posledic. V prometnih nesrečah na slovenskih cestah je namreč zaradi neuporabe varnostnega pasu leta 2018 umrlo 15 ljudi (devet voznikov in šest potnikov), 28 pa se jih je hudo poškodovalo. Kar tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih ni uporabljala varnostnega pasu. Skrb vzbujajoče je, da je bilo od 15 umrlih, ki ob prometni nesreči niso bili pripeti, sedem mladih, starih od 15 do 29 let.
Dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrt kar za polovico, skoraj za toliko zmanjša tudi tveganje hudih poškodb in skoraj za četrtino tveganje nastanka lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih.
Varnostni pas blaži posledice zaradi naletne teže posameznika, ki je enaka ne glede na sedež v vozilu. Naletna teža osebe s 60 kilogrami je pri hitrosti 50 km/h približno dve toni, pri hitrosti 90 km/h pa več kot šest ton.
Potniki s slabšimi navadami kot vozniki
Čeprav se je vozniška kultura v zadnjih letih tudi zaradi številnih preventivnih akcij in višjih kazni izboljšala, je treba še veliko storiti tudi pri ozaveščanju sovoznikov – delež pripetosti smrtnih žrtev med potniki (38 odstotkov) je bil za več kot 30 odstotkov slabši kot pri voznikih (70 odstotkov). Med telesno poškodovanimi vozniki je bil delež pripetosti boljši, saj je 79 odstotkov hudo telesno poškodovanih uporabljalo varnostni pas v času prometnih nesreč, delež lažje telesno poškodovanih z uporabo varnostnega pasu pa je 94 odstotkov.
Preventivne aktivnosti v času nacionalne akcije
Javna agencija RS za varnost prometa bo od 4. do 17. marca izvajala nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas. Namen akcije je povečati delež pripetosti z varnostnim pasom med vožnjo, podučiti ljudi, kako se pravilno namesti varnostni pas, dvigniti kulturo zavedanja pomembnosti uporabe varnostnega pasu in posledično zmanjšati najhujše posledice prometnih nesreč.
Nacionalni preventivni akciji, ki je namenjena opozarjanju na pomembnost pripetosti z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu, se bo pridružila policija, ki bo v tem času izvajala poostren nadzor, ter 88 svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki delujejo v okviru lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji.
V obdobju kampanje bodo po vsej Sloveniji razdelili več kot 13 tisoč gradiv, s katerimi bodo voznike spomnili na pomen uporabe varnostnega pasu in odgovornost za varnost vseh potnikov v vozilu. V srednjih šolah Šempeter pri Gorici, Ljutomer, Celje in Maribor bodo pripravili preventivne delavnice za dijake.
V letošnjem letu v projektu Pasavček sodeluje kar 927 vrtčevskih skupin in šolskih oddelkov, kar pomeni skupno več kot 18 tisoč otrok, ki se aktivno prek projektnega dela učijo o varni vožnji in pravilni pripetosti. Pasavček otroke in njihove starše na zabaven in poučen način uči, kaj je red: Red je vedno pas pripet!
Otroci morajo biti pripeti prav na vseh vožnjah, tudi najkrajših od doma do šole ali vrtca, manjši od 150 centimetrov pa ustrezno nameščeni v otroških varnostnih sedežih.
V obdobju nacionalne akcije bodo v okviru projekta dodatne aktivnosti s spremljanjem pripetosti otrok in drugih potnikov v osebnih vozilih, za sodelujoče skupine bodo marca izvedli več kot 50 lutkovnih predstav Pasavček v prometu. Večji dogodek bo 13. marca 2019 v Mariboru, predvidoma se ga bo udeležilo skoraj 700 otrok.
Agencija že 14 let uspešno izvaja projekt Pasavček, s katerim spodbuja k uporabi varnostnih pasov ter pravilni in dosledni uporabi otroških varnostnih sedežev med najmlajšimi udeleženci v prometu, torej pri otrocih, manjših od 150 centimetrov. Opazovanja na terenu so pokazala pozitivno gibanje, saj se je stopnja pripetosti otrok s 54 odstotkov v letu 2005 zvišala na 94 odstotkov v letu 2018. Pozitivne spremembe agencija opaža tudi pri drugih potnikih na zadnjih sedežih, pri katerih se je delež pripetosti zvišal z 68 odstotkov v letu 2016 na 78 odstotkov v letu 2018. Agencija opozarja na dosledno pripetost otrok na zadnjih sedežih in redno uporabo otroških varnostnih sedežev na vseh, tudi najkrajših poteh.
